Sergej Harlamov o poslanem ciklusu
Pesmi iz cikla so nastajale v obdobju med letoma 2012 – 2015, pod zelo različnimi vtisi: od predavanj iz epa in tragedije pri prof. Vrečku na primerjalni književnosti, branja transkripcij osebnih dnevnikov strelcev s srednje šole Columbine, do zgodovinskih dogodkov druge svetovne vojne. So del prihajajoče pesniške zbirke naslovljene z Mnogoboj mitologij. Z objavo želim doseči širšo publiko in kakšno referenco več pri pridobivanju poljubnega statusa.
***
HAMARTIJA ROJSTVA ali ANAHRONOST VZTRAJA
Schopenhauerju
Če sta dva, je to cel svet.
I.
tvoj album fotografij
vse bolj spominja
na strani z osmrtnicami
in zdi se
da generacije
plodijo nove generacije
samo zato
da bi lahko
trpele zanje
in se prepričale
da ni vredno nadaljevati
te
katastrofe med nami
najbrž
da je to1
življenje
_________
1 – stori s temi zlogi
kar te je volja
***
II.
za nastop sveta
ni potrebno veliko
samo maškarada
hip nerazsodnosti
in odsotnost
kontracepcijskih sredstev
zato v svetu
ki živi za dan ljubezni
ni zadostnega razloga
za karkoli
niti za svojo vztrajajočo prisotnost ne
ker je naša misel
zgolj poskus opažanja vzorcev
v njegovi poljubni brezobzirnosti
tako človečnost
kakor ta pesem
ki jo predpostavlja
sta del istega obrambnega mehanizma
mehanizma soočenja
ki skuša prikriti dejstvo
da je travma tukaj
da ostane
in da je resnična tragedija
v odsotnosti katarze2
_____________
2 – toliko patosa je v zapisanem
da vse skupaj deluje že patološko
kakor govor nekoga
ki je v šoku
in bi rad dal mir besedi
in se skril za karkoli
četudi za list papirja
stvari
ne potrebujejo razloga
da zašepajo
***
III.
»Ne streljajte, tovariši!« – domnevno poslednje besede Vladimira Vladimiroviča Majakovskega
mrtvi
hladni kakor lanski sneg
mrtvi
skozi oči katerih živimo
mrtvi
ste jih za to likvidirali
je bilo vredno
mrtvi
ste bili za to likvidirani
je bilo vredno
človeštvu
kot predmetu opazovanja
je spet spodletelo