/ 

Aforistična kritika družbenih in človekovih ravnanj

Petra Koršič – Erich Fried – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.  

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Erich Fried: Je kar je pravi ljubezen. Prevedel Štefan Vevar. Ljubljana: Slovenska matica, 2022.

   

Pesmi avstrijskega lirika Ericha Frieda v slovenskem jeziku in prostoru niso novost. Prevajala sta jih Štefan Vevar in Andrej Kokot, ki jih je leta 1988 pod naslovom Pesmi knjižno objavil pri celovški Dravi. V Vevarjevem prevodu so izšle leta 2001 v Celovcu pri Mohorjevi kot Ljubiti se z vse boljšim orožjem: izbrane pesmi. Nekaj Friedovih pesmi je prevedla in jih dvojezično na Locutio objavila tudi Kasilda Bedenk. Nov izbor stotih pesmi je v Vevarjevem prevodu letos postregla Slovenska matica: Je kar je pravi ljubezen. Prevajalec Štefan Vevar je k prejšnji izdaji pripisal spremno besedo z naslovom Erich Fried (1921–1988): pesnik angažmaja za življenje, retorik paradoksa, oblikovalec jezikovne stvarnosti. Ta zgoščena misel se mi zdi ključna za Frieda.

Avstrijski književnik judovskega porekla Erich Fried se je preselil, emigriral v London, tam ostal, si ustvaril družino, se spogledoval z idejo o vrnitvi v nemški govorni prostor. Ta biografski podatek, da je bežal pred skrajno desnico, ki je leta 1927 na Dunaju požgala sodno palačo, in pred nacizmom, saj je leta 1938 od mučenja ob zasliševanju izgubil očeta, je ključen, pomemben in neobhoden pri branju Friedove poezije. Četudi biografskega podatka ne bi poznali, bi iz njegovih pesmi izvedeli, da gre za globoko, vendar ne jedko, temveč aforistično kritiko družbenih in človekovih ravnanj.

Fried se z navidezno lahkotnostjo in čistim, neobloženim slogom potaplja na dno vzorca zla. Ne kot psiholog, kot nevtralni novinar. Človekove in družbene pasti pretresa z osebno nevpleteno, distancirano, racionalno govorico. Ta pesniška govorica govori spoznanja z jezikom razuma. Prav njemu se podvrže tudi jezik duše, nekako povsem skrit in se in cognito invazivno širi naokoli, a bralec tega skorajda ne zazna na prvo žogo. Gre namreč za navidezno politično, družbenoangažirane pesmi, obenem pa so te pesmi predvsem pesmi. Pesmi, ki spregovarjajo o vzorcih, o mehanizmih delovanja, o čezpersonalnem.

In kar je odlika: pesem jasno, jedrnato, transparentno, skoraj preveč razumljivo, poda globoka spoznanja. Friedovo pesem lahko razume vsak. Ni pa nujno, da jo doume. Prav tu oziroma to je Friedova izvrstna pesniška bravura. Izčiščenost, tehnična spretnost in dovršenost in obenem tudi vsebinska pogumnost in drznost. Natančno zapikniti sporočilo, sentenco, modrost, velikokrat v anekdotični maniri (tudi aforistični maniri, te so kratke), na splošno pa tako, da obvladaš jezik in se z njim do obisti igraš, bodisi z gradnjo pesemskega besedila na nasprotjih, navideznih paradoksih, bodisi na sorodnosti ali blizuzvočnicah, ki pa z različnostjo pomena razpirajo retorično odlično podano živo, vitalno sporočilo. Vsekakor uspeli prevajalski izziv.

Friedovo tretjo pesniško knjigo v slovenščini, ki je izšla v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti, je uredila Miljana Cunta, germanistka in prevajalka Tanja Petrič pa ji je pripisala spremno besedilo. Naslovila ga je po Friedovem verzu Zgodovina se je v največji meri dejansko narobe dogodila. Pesmi v prevodu Štefana Vevarja so razvrščene v prevajalčevih razdelkih: Lirika moralnega angažmaja, Lirika družbenega angažmaja, Politična lirika, Ljubezenska lirika. Iz pričujoče odlične zbirke naj izpostavim 10 pesmi: Nasilje, str. 115, Dodatni pogoj, str. 72, Pripravljenost za mir, str. 69, Brez humorne žilice, str. 71, Definicija, str. 60, Laž o kratkih nogah, str. 46, Iskalna akcija, str. 45, Zarotitev, str. 43, Je kar je, str. 122, Angeli zgodovine, str. 118. Za okus pa vam izpisujem tole … Na branje! Ne bo vam žal …

   

   

Erich Fried: Otroci in levica

   

Kdor govori otrokom
misliti morate desno je desničar
Kdor govori otrokom
misliti morate levo
je desničar

Kdor govori otrokom
nič vam ni treba misliti
je desničar
Kdor govori otrokom
čisto vseeno je kaj mislite
je desničar

Kdor govori otrokom
kar sam misli
in jim pove
da se morebiti tudi moti
je mogoče
levičar

Objavo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Petra Koršič – Erich Fried – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.  
O avtorju / avtorici
(fotografija David Verlič) Petra Koršič se ukvarja s poezijo v več poklicih znotraj sistema literatura. Deset let je bila kritičarka na Radiu Študent, avtorica oddaje Rimo v eter – rimo v veter, članica revije Literatura (2004–2013), sourednica in lektorica zbirke Prišleki (2007–2013), moderatorka (2005–2014) ter selektorica (2006) festivala Pranger. Uredila in lektorirala je več knjig (LUD Literatura, MK, CZ, Poiesis). Je članica upravnega odbora Društva slovenskih literarnih kritikov ter žirije za nagrado mira Slovenskega centra PEN. Od 2005 do konca 2019 je koordinirala Literaturo v živo pri LUD Literatura. Je avtorica ciklov: AD HOC, Prevod na oknu, Kritika do nacga, Na pesniškem tandemu, Prostor v/in pesmi, Nova knjiga skozi kritiko; izvaja jih v Trubarjevi hiši literature (Mestna knjižnica Ljubljana). Od 2013 objavlja poezijo v literarnih revijah in na Radiu Slovenija. Maja 2017 je pri Mladinski knjigi izšel njen (julija 2017 ponatisnjeni) pesniški prvenec Furlanka je dvignila krilo. Predstavila ga je doma in tujini (Padova, Trst, Pulj) ter ob glasbi (Zlatko Kaučič, Boštjan Simon idr.); skladateljica Ingrid Mačus je na njeno poezijo skomponirala več skladb. Njene pesmi so prevedene v ital., hrv., angl., špan. in mak. jezik. Bila je gostja festivalov Sanje v Medani, Lirikonfest, Mlade rime, BCMF, Fare voci v Italiji, U mreži stih II na Hrvaškem in dvakrat finalistka Pesniškega turnirja. 2016 je prejela Lirikonfestov zlat za najtehtnejši esej. S ciklom Predaleč grem, ko grem preblizu (Enheduanna) je bila nominirana za nagrado Fanny Haussmann 2019. Novembra 2019 je izšla njena pesnitev Bog z mano pri založbi KD Hiša poezije (v okviru razpisa Sončnice 2019).