Petra Koršič – Erich Fried – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Pesmi avstrijskega lirika Ericha Frieda v slovenskem jeziku in prostoru niso novost. Prevajala sta jih Štefan Vevar in Andrej Kokot, ki jih je leta 1988 pod naslovom Pesmi knjižno objavil pri celovški Dravi. V Vevarjevem prevodu so izšle leta 2001 v Celovcu pri Mohorjevi kot Ljubiti se z vse boljšim orožjem: izbrane pesmi. Nekaj Friedovih pesmi je prevedla in jih dvojezično na Locutio objavila tudi Kasilda Bedenk. Nov izbor stotih pesmi je v Vevarjevem prevodu letos postregla Slovenska matica: Je kar je pravi ljubezen. Prevajalec Štefan Vevar je k prejšnji izdaji pripisal spremno besedo z naslovom Erich Fried (1921–1988): pesnik angažmaja za življenje, retorik paradoksa, oblikovalec jezikovne stvarnosti. Ta zgoščena misel se mi zdi ključna za Frieda.
Avstrijski književnik judovskega porekla Erich Fried se je preselil, emigriral v London, tam ostal, si ustvaril družino, se spogledoval z idejo o vrnitvi v nemški govorni prostor. Ta biografski podatek, da je bežal pred skrajno desnico, ki je leta 1927 na Dunaju požgala sodno palačo, in pred nacizmom, saj je leta 1938 od mučenja ob zasliševanju izgubil očeta, je ključen, pomemben in neobhoden pri branju Friedove poezije. Četudi biografskega podatka ne bi poznali, bi iz njegovih pesmi izvedeli, da gre za globoko, vendar ne jedko, temveč aforistično kritiko družbenih in človekovih ravnanj.
Fried se z navidezno lahkotnostjo in čistim, neobloženim slogom potaplja na dno vzorca zla. Ne kot psiholog, kot nevtralni novinar. Človekove in družbene pasti pretresa z osebno nevpleteno, distancirano, racionalno govorico. Ta pesniška govorica govori spoznanja z jezikom razuma. Prav njemu se podvrže tudi jezik duše, nekako povsem skrit in se in cognito invazivno širi naokoli, a bralec tega skorajda ne zazna na prvo žogo. Gre namreč za navidezno politično, družbenoangažirane pesmi, obenem pa so te pesmi predvsem pesmi. Pesmi, ki spregovarjajo o vzorcih, o mehanizmih delovanja, o čezpersonalnem.
In kar je odlika: pesem jasno, jedrnato, transparentno, skoraj preveč razumljivo, poda globoka spoznanja. Friedovo pesem lahko razume vsak. Ni pa nujno, da jo doume. Prav tu oziroma to je Friedova izvrstna pesniška bravura. Izčiščenost, tehnična spretnost in dovršenost in obenem tudi vsebinska pogumnost in drznost. Natančno zapikniti sporočilo, sentenco, modrost, velikokrat v anekdotični maniri (tudi aforistični maniri, te so kratke), na splošno pa tako, da obvladaš jezik in se z njim do obisti igraš, bodisi z gradnjo pesemskega besedila na nasprotjih, navideznih paradoksih, bodisi na sorodnosti ali blizuzvočnicah, ki pa z različnostjo pomena razpirajo retorično odlično podano živo, vitalno sporočilo. Vsekakor uspeli prevajalski izziv.
Friedovo tretjo pesniško knjigo v slovenščini, ki je izšla v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti, je uredila Miljana Cunta, germanistka in prevajalka Tanja Petrič pa ji je pripisala spremno besedilo. Naslovila ga je po Friedovem verzu Zgodovina se je v največji meri dejansko narobe dogodila. Pesmi v prevodu Štefana Vevarja so razvrščene v prevajalčevih razdelkih: Lirika moralnega angažmaja, Lirika družbenega angažmaja, Politična lirika, Ljubezenska lirika. Iz pričujoče odlične zbirke naj izpostavim 10 pesmi: Nasilje, str. 115, Dodatni pogoj, str. 72, Pripravljenost za mir, str. 69, Brez humorne žilice, str. 71, Definicija, str. 60, Laž o kratkih nogah, str. 46, Iskalna akcija, str. 45, Zarotitev, str. 43, Je kar je, str. 122, Angeli zgodovine, str. 118. Za okus pa vam izpisujem tole … Na branje! Ne bo vam žal …
Erich Fried: Otroci in levica
Kdor govori otrokom
misliti morate desno je desničar
Kdor govori otrokom
misliti morate levo
je desničar
Kdor govori otrokom
nič vam ni treba misliti
je desničar
Kdor govori otrokom
čisto vseeno je kaj mislite
je desničar
Kdor govori otrokom
kar sam misli
in jim pove
da se morebiti tudi moti
je mogoče
levičar
Objavo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.