/ 

Klic v samoto

  
Peter Raspor – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Peter Raspor o poslanih haikujih

Dnevi preizkušnje človeštva s koronavirusom v naših krajih marca 2020 so prinesli novo dimenzijo času in temu, kako ga dojemati v takih zapletenih okoliščinah. Mati Narava prinese za opomin svoje moči take dogodke človeštvu, da se vsaj kdo zamisli. Prav to dogajanje v globalnem in našem intimnem svetu se mi je zdelo pravi izziv, da se preizkusim, ali lahko na ta način izpovem občutke in dojemanje človeka, ki se postavi na vrata mogočega odhoda. Če mi je malo uspelo, je lepo. Če mi pa ni tako zelo, pa tudi prav. Učenje se nikoli ne zaključi, mar ne? Mogoče boste želeli kaj več. Upam, da bo kmalu na voljo pod naslovom Osama na krilih korone: Klic v samoto, 2020.

  

***

  

Prazne ulice
kažejo lažnivi mir.
Tišina rjove.

  

***

  

Zakulisje je
udejanjilo naš svet.
Cesar je nagec.

  

***

  

Blodeč glas lebdi
leteč čez širjavo grozi.
Udarec mimo.

  

***

  

Ječanje korcev,
polkno udari v zid.
Strah pronica.

  

***

  

Nevidni delci;
zavetja ni moč najti.
Varnost kopni.

  

***

  

Konflikt ne čaka:
narava počisti vse.
Telo se krči.

  

***

  

Srčnost rešuje,
groza zapira vrata.
Realnosti ni.

  

***

  
Maska na nosu;
zavetje krepi vero.
Strah kameni.

  

***

  

Izločam sebe,
osamljenost rjove.
Vhod ne čaka.

  

***

  

Osamljenost je
pot k spoznanju.
Bistvo ne kriči.

  

***

  

Pogrešam dotik;
klicenosec na preži.
Prezrti korak.

  

  

  

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   
Peter Raspor – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

Peter Raspor
O avtorju
Življenjepis: Rojen v Dolgi poljani, 1954. Maribor: Pekovska šola (1971), živilska tehnična šola (1975). Ljubljana Živilska tehnologija, BF Univerza v Ljubljani. Diploma na živilstvu 1983 Zagreb: Doktorat iz področja biotehnologije (1987) London Institut Labatt 1989 podoktorska specializacija. Docent za področje biotehnologije in industrijske mikrobiologije (1989), izredni profesor (1992), redni profesor (1996). Ustanovitev katedre za biotehnologijo (1992) Dela: Mlinotest Ajdovščina (1969-86), Labatt (1987-89), Univerzi v Ljubljani (1989-2013). Univerza na Primorskem (2014-2016). Pedagoško delo: Postavil je podiplomski študij biotehnologije na UL (1994); dodiplomski študij biotehnologije na BF(2004). mentoriral je 55 disertacij, 18 magisterijev, 145 diplom, med njimi ducat nagrajencev. Raziskovalno delo: Vodil je več deset projektov: živilstvo, industrijsko mikrobiologijo in biotehnologijo ter varnost živil. Bibliografija: SICRIS obsega 1810 enot, 214 znanstvenih člankov, preko 100 vabljenih predavanj Nagrade in priznanja: Za svoje delo je med drugim prejel tri častne doktorate in tri najvišje državne nagrade. Ostalo: Sopostavljal je inkubator LUI na UL, pomagal pri nastanku 5 biotehnoloških podjetij. Vključen je bil v sisteme kakovosti ISO in v mednarodne presoje kakovosti v visokem šolstvu. Snoval in vodil je sprejetje dveh deklaracij: o mikrobiologiji leta 2004, in o hrani, prehrani in tehnologiji leta 2008. Postavil je tri kongresne mreže, ki so začele svojo pot v Ljubljani, CEFood 2002 , FEMS 2004 in EFFoST 2008. Drugo: Kulturno izražanje je začel s prvencem leta 2018, Prameni sonca na obrazu časa (38 pesmi; 63 str.); leta 2019, Stopinje v pesku (54 pesmi, 106 str.) in leta 2020, Preskoči svojo senco (53 pesmi, 110 str.).