/ 

Pesniški sprehod v sredo, 14. avgusta 2019 ob 18. uri pod Repentabrom

    

S Pesniškega sprehoda 2019. Z leve: pesniška trojka Jani Oswald, Milan Jesih, Luigina Lorenzini, vodnik pesnik Marko Kravos, repentabrski župan Marko Pisani in vodnik pesnik Roberto Dedenaro.

  

Leta 2011 so pod Tabrom odprli Pesniško pot, ki vodi sprehajalca od zaselka Poklon do vasi Col v občini Repentabor. Ta se razteza na Tržaškem Krasu tik za mejo pri Sežani. Pot je posvečena trem pesnikom, ki jim je likovni umetnik Klavdij Palčič ustvaril kipe: Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu: bili so si sodobniki in delili so si Trst in Kras. Ob njih se bo na sprehajalnem branju letos že devetič oglasila sodobna poezija kot spoj človeške bivanjske izkušnje z naravnim okoljem, s kultivirano krajino, ki je nastala z delom kamnoseških in kmečkih rok. Na kilometru opuščene, a lepo označene poti zaživi začasnost ob utripu univerzalnega. Srečanja se udeležuje vse več ljudi, v dobršni meri prihajajo iz mesta, in to z občutkom, da prispevajo k sožitju kultur in narodov v Trstu in njegovem zaledju.

Repentabor je tudi romarski kraj in ob velikem šmarnu se ob taborski cerkvi, za obzidjem, zbirajo ljudje od blizu in daleč. Ob tej versko obarvani tradiciji prevzema Pesniški sprehod, ko ljubitelji poezije prisluhnejo verzom v slovenščini, italijanščini, furlanščini, rezijanščini in drugih jezikih ali narečjih, s katerimi je naša dežela in soseščina poseljena, stik s sodobnostjo v osrčju Evrope.

Prireditev se napaja iz domačnosti in osebnih stanovskih povezav samooklicanih »sprevodnikov«, občina in župan / županja Repentabra pa sta od vsega začetka pokrovitelja in prispevata k izvedbi in ugledu prireditve. Kot gostiteljica bo letos z nami Tanja Kosmina.

Prireditelja: Skupina-Gruppo 85, Trst v sodelovanju z Občino Repentabor, s pomočjo Kulturnega društva Kraški dom in Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani.

Gostujoči na dosedanjih Pesniških poteh:

2011 Luisa Gastaldo in Luciano Morandini s pesnitvijo Repentabor

2012 Antonella Bukovaz, Josip Osti, Marko Kravos

2013 Cvetka Bevc, Ivan Crico, Miha Obit

2014 Marina Cernetig, Saša Pavček, Giacomo Vit

2015 Stanka Hrastelj, Roberto Nassi, Silvana Paletti

2016 Ace Mermolja, Umberto Saba / Matej Venier, Marilisa Trevisan

2017 Majda Artač, Ugo Pierri, Veno Taufer

2018 Jani Oswald, Luigina Lorenzini, Milan Jesih

Letošnji gostje prihajajo iz Rezije /Vidma, Nabrežine pri Trstu in iz Libanona /Benetk

Renato Quaglia, Marija Kostnapfel, Laure Keyrouz

Sprevodniki na Pesniški poti so književniki Roberto Dedenaro, Marko Kravos, Vilma Purič. Z vsakokratnim izborom gostov želijo kraško podeželje označiti z umetniško besedo, mu ob domači tradiciji podeliti prepoznavnost in aktualno vlogo. Zato pogosta izbira ustvarjalcev z narečnim izrazom, hibridnimi jeziki, govorno in vizualno literaturo. Ker morda ustrezno odražajo mnogotere drugačnosti ob meji in na stičišču. Tudi za slovensko slovstveno sodobnost pomeni to vse kaj drugega kot zazrtost v lokalna zakotja. Gre za iskanje iskrenosti in neposredne dojemljivosti prek prvinskega jezika, melodike, glasu, geste: skratka za pesem v primarni legi.

Vabljeni še na sklepni kozarec krajevnega vinarja, s katerim občina Repentabor pogosti sprehajalce.

   

   

   

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

   

O avtorju / avtorici
(fotografija Damijan Simčič) Marko Kravos (1943), tržaški pesnik, prozni pisec za otroke in mladino, esejist in prevajalec (iz it., sr-hrv., špan. ter iz narečij), diplomirani slavist. Četrt stoletja je vodil založbo v TS, nato par let katedro za slovenski jezik s književnostjo na Univerzi v Trstu. Predsedoval je Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji, tržaškima Slavističnemu društvu in Slovenskemu klubu, ta čas je predsednik Skupine – Gruppo 85 v Ts; za časa Cirila Kosmača in Mire Mihelič je bil tajnik DSP, med leti 1996-2000 pa predsednik slovenskega PEN-a. Izdal je 18 samostojnih zbirk, 15 knjižnih izdaj za otroke. Preveden je v okr. 30 jezikov. Prejel nagrado Prešernovega sklada, zlatnik poezije v Celju, v Italiji pa vrsto nagrad vsedržavnega pomena, leta 2017 tudi nagrado za poezijo Društva bolgarskih pisateljev.