Otroška dela Milana Dekleve v grobem lahko razdelim na tista, ki kar kipijo od fantastičnih, ravno prav srhljivih likov, za katere se dozdeva, kot da bodo zdaj zdaj poskakali ven iz strani, in tista, ki nam ob prebiranju umirijo dihanje.
Umetnik bi moral ustvarjati tako, kot čuti, in morda celo nasprotovati, opozarjati na nepravilnosti, ne pa da se je primoran truditi biti všečen oblasti in bralcem.
