živali | Vrabec Anarhist

11. februarja, 2022 / Intervju

Potapljanje v jezik je vrsta ljubezenskega odnosa

Pesnenje je zame morda celo način preživetja – ni mi vedno lahko s sabo, in ni (mi) (nam) lahko danes biti – je iskanje pravih vprašanj in prisluškovanje odgovorom, je potreba po pogovoru.

31. decembra, 2021 / Kolumna/esej

Nesamoumevni romani

Robert Kuret

Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.

31. decembra, 2021 / Kolumna/esej

Za vse boš … plačal

Tonja Jelen

To je tudi narava in ves kozmos. To so kače, biki, ptice, zajci, to je eden prvih kritičnih vpogledov v svet izkoriščanja in ubijanja, pobijanja živali. Mislim, da je Zajc predhodno to pretresanje opravil pred Juretom Detelo.

15. aprila, 2021 / Kolumna/esej

O življenju živali, prehrambenih rutinah in organizmičnosti

Renata Šribar

Pred obrokom se redko zahvalim za bivanje preminulim ribi, piščancu ali kravi. Še na misel mi ne pride, da bi naredila kaj takega, ko ponudim hčerinemu Popsiju košček posušenega račjega mesa.

17. februarja, 2021 / Pesem po mojem izboru

»Tudi ko se ne sliši dobro / se to sliši«

Petra Koršič

roko razje je zlogovani, črkovani notranji apel po osvoboditvi, takoj ko je utesnjujoče. Utesnjenost pa preti na vsakem koraku, saj je dandanes toliko videza in pozornosti usmerjene nanj.

31. decembra, 2020 / Kritika

Smer: neantropocentrično, cilj: zavest o sopovezanosti, sobivanju

Petra Koršič

Preseganje delitve na družbo in naravo je eden od poudarkov četrte zbirke Jane Putrle Srdić.

30. septembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

Prepričljivo razenje po vsem

Tonja Jelen

Vsak cikel obravnava svojo tematiko, pri čemer se poezija Vesne Liponik vedno usmerja k ranljivosti, nemoči in temu, kako se obema upreti in si zagotoviti svoj lasten teror, če parafraziram enega izmed verzov.

7. julija, 2020 / Kolumna/esej, Pogled skozi okno

Mesto in smrt v literaturi

Aleksandar Gatalica

Kadar pride do tega, da posameznik trpi kakor biblični Job, trpi pars pro toto oziroma v imenu neke večje celote. Samo tako močna čustva pri bralcih povzročijo očiščenje in zadovoljstvo.

4. julija, 2019 / Kritika, Mišljenje

Pravzaprav je, žge, ostaja

Tonja Jelen

Tako pesmi niso goli izpis, izbruh, ekspresionistični izraz doživetega, temveč postopek osvobajanja in analiziranja bolečine, in seveda razmišljanja.

7. aprila, 2019 / Kritika, Mišljenje

Ko kapljica rose na grozdju zasije v vsej svoji veličini

Tonja Jelen

Lirski subjekt je tako nenehno v stiku z naravo, bodisi v ruralnem bodisi urbanem okolju, v katerem načrtno zasadijo parke. Najpogostejši in najbolj konkretno definirani so živalski motivi, ki so različni, njihove podobe so izpeljane izrazito in dovršeno.

5. februarja, 2019 / Mišljenje, Pesem po mojem izboru

Iz »Zemljevidov« Jureta Detele

Alenka Jovanovski

To je pesem-mehanizem, ki zavrta v simbolno tako, da strukturno preči dvoje: družbene matrice (produkcije simbolnega) in pogoje produkcije subjekta – ter jih transformira.

1. januarja, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Poezija Svetlane Makarovič skozi luč feminizma in moči narave ter povezanosti med njima

Tonja Jelen

Ta ženska na eni strani brusi kremplje kot mačka in želi maščevanja, na drugi ljubi samoto, saj je to edina pot do svobode.

1. oktobra, 2018 / Kolumna/esej, Kritika, Mišljenje

Ravno zato se zbujam zgodaj

Tonja Jelen

Poezija Mary Oliver je prek podobe narave, ki jo avtorica razvija in opisuje v drobnih detajlih, simbol samega življenja, stkanega iz lepote in temine.