Tako ali drugače ukoreninjene v ljubljanskih gozdovih in skozi ljubljanska drevesa nas bodo otožno mirili in blažili sočasnost spomini, medtem ko bodo motorke rohnele še naprej in nam bodo politični in politizirani človeški zombiji vse bolj brezsramno lagali.
V tovrstnem pretiravanju obeh likov, njunem vivisektično patološkem intelektualiziranju, ki onemogoča pristno človeško radost, je zaznati Macmillianovo parodijo, predvsem pa kritiko globalnega ustroja