Veronika Simoniti | Vrabec Anarhist

31. decembra, 2021 / Kolumna/esej

Nesamoumevni romani

Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.

18. septembra, 2021 / Kolumna/esej, Skupni prostor

Pisanje Veronike Simoniti

Neža Vilhelm

Kratke zgodbe ali roman. Karkoli že pride izpod tipkovnice Veronike Simoniti, smo lahko prepričani, da je zapisano v izbrušenem stilu, prefinjeno, z občutkom za detajle,

1. marca, 2021 / Kritika

Le kam žene veter čolne

Lidija Golc

Vincenc Gotthardt sicer pravi, da je roman pisal eno leto, a kdor ga pozna, ve, da ga živi celo svoje življenje.

19. decembra, 2020 / Intervju

Literatura se mi zdi univerzalna, ker je v njej ves mozaik sveta in človeštva

Veronika Simoniti

Všeč mi je, če je slog kot moderno opremljeno stanovanje, s pohištvom čistih in preprostih linij, sem ter tja pa nas v kakem kotu preseneti baročni fotelj.

27. julija, 2020 / Kritika

Restavrirana spominska vezenina

Jaroslav Skrušný

Nekaj modianojevskega je v pisavi Simonitijeve: s kratkimi spominskimi reminiscencami na minule dogodke, čase, kraje in osebe, z nostalgičnimi skoki v izmuzljivo spominsko snov

30. junija, 2019 / Hiša DSP, Skupni prostor

Veliko poletno branje Društva slovenskih pisateljev

Igor Divjak

Utrinki z branja na vrtu Tomšičeve 12.

12. oktobra, 2018 / Literatura, Proza

Papirnata hiša

Veronika Simoniti

In zdaj, ko že nekaj časa opažam, da se krčim, se sprašujem, ali ne gre za nekakšno hieronimsko kazen za prevajalske grehe.

8. avgusta, 2018 / Literatura, Proza

Kreta

Veronika Simoniti

Gregor pa je hodil gor in dol po hodniku bolnišnice in se prijemal za glavo – takrat sta že bila v ločitvenem postopku; kaj bo, če umre mama njegovega otroka, to ga je skrbelo.