Neposrednega poziva k političnemu angažmaju, ki je v zadnjih letih v sodobnih slovenskih uprizoritvenih praksah precej popularen, v treh dramah ne najdemo, čeprav je patologija (slovenske) družbe ena njihovih glavnih tem.
Stalno premetavanje in pregrevanje nas privede do močne čustvene vznesenosti, ki pa doseže vrh že sredi zbirke. Zaradi pobrane energije se zato do konca s težavo prebijamo.
Alojz Rebula je ustvaril opus, ki je svetovljanski in starožiten obenem. Večkrat postavljen v davno zgodovino, a nič manj občutljiv do dilem individualca našega časa.
Na sprehajalnem branju, ki se bo letos odvijalo že devetič, se sodobna poezija oglaša kot spoj človeške bivanjske izkušnje z naravnim okoljem
