Zanimiv je torej predvsem podatek, da nacionalna tematika v sodobni slovenski književnosti v Italiji vztraja tudi po letu 1991, medtem ko so v Sloveniji z osamosvojitvijo, razmahom postmodernizma in koncem velikih zgodb v ospredje stopile nove teme.
Kaj bi bilo, če ne bi bilo tega hrepenenja in INAT-a? Bi bila elektrika brezplačna in bi bila Amerika povsod?
Enodnevni festival je bi programsko natrpan z raznovrstnimi dejavnostmi, primernimi tako za bolj kot za manj aktivne literarne,
šahovske in nasploh kulturne navdušence.
Odpovedovanje slovenskemu jeziku na vseh ravneh njegove rabe, pomeni, rečeno v duhu današnjega ubožnega časa, izdajo lastnega naroda.
Izraelci in Palestinci imajo recimo temu partnerski odnos, hkrati se ljubijo in sovražijo.
Protest prof. dr. Borisa A. Novaka in prof. dr. Deana Komelja ob predlogu novega Zakona o visokem šolstvu.
Veliko mi pomeni, da bralec tisto, kar sem napisala, razume, če že ne na kognitivni, vsaj na čustveni ravni.
Kdo ve, ali je Platonov privilegij – da ne poznaš drugega jezika kakor svojega – vreden zavidanja. Morda je takšna izključnost tudi nevarna. Utegne te zapeljati v misel, da si ti edini, ki poimenuješ stvari.
