Da otroci s svojo radovednostjo, razmišljanjem in domišljijo najdejo neprimerno širšo paleto možnosti ob zaključnem vabilu slikanice, se je avtor kljub začetnim dvomom prepričal ob številnih srečanjih z otroki.
Avtorica v zgodbi o tem, kdo smo (in tudi o tem, kdo nismo), njuno izbiro identitet modro ne komentira in ne obsoja, ampak jima znotraj zgodbe edina ponudi možnost absolutne svobode.
Umetnik bi moral ustvarjati tako, kot čuti, in morda celo nasprotovati, opozarjati na nepravilnosti, ne pa da se je primoran truditi biti všečen oblasti in bralcem.
