Liki Marka Golje bivajo v občutku nenehnega zamujanja, v notranje razklani, razboleni drži so v nekakšnem življenjskem molu, za njimi se ves čas vleče teža sence, ki jih tu in tam odpelje v polje nadrealnega.
Menim, da poezija ni samo literarna vrsta, da je veliko več kot to: poezija je zorni kot, iz katerega zremo v življenje, je način percepiranja tega življenja.
Ta tema je ljubezen. A ljubezen kot nedosegljivo hrepenenje, neizpolnljiva sila, ki s svojo zaslepljujočo močjo cefra nepomirljivo napetost med razumom in čutnostjo.
