proza
Okno Velike hiše
Vstrelnina v mojem občutenju same sebe je bila udor, v katerem sem lebdela v spominu na materino naročje, neodložljivo najzgodnejšem. Praznina v meni je bila pristna odsotnost, konstitutivna za postajanje. Zaznala sem, kako se prestreljeni človek ziblje v prehajanju iz smrti v življenje, iz življenja v smrt.
Cvetličarka
Enkrat tedensko je kupila tri rože za pokojnega moža: rdeč nagelj, da ne bi pozabil, kaj je prav, rdečo vrtnico za ljubezen, in še rumeno.
»Da si ne bi slučajno tam dol ali gor, kjerkoli pač že je, našel druge ženske. Ziher je ziher. Čeprav, če mene vprašaš, je globoko, zelo globoko spodi, tam pri samem Satanu.
