15. julija, 2022  /  Proza

Hitri zmenki

Omejitev je 20 moških na 20 žensk. Sama bi jih zmogla, takole, po res hitri oceni, maksimalno pet, saj sem bolj dizel model. 8 min bi bilo ravno dovolj, da se ogrejem, čeprav zatajim pa zlepa ne.

30. aprila, 2022  /  Proza

Okno Velike hiše

Vstrelnina v mojem občutenju same sebe je bila udor, v katerem sem lebdela v spominu na materino naročje, neodložljivo najzgodnejšem. Praznina v meni je bila pristna odsotnost, konstitutivna za postajanje. Zaznala sem, kako se prestreljeni človek ziblje v prehajanju iz smrti v življenje, iz življenja v smrt.

6. marca, 2022  /  Proza

Sama v stanovanju

Vsi psi radi zavzeto preberejo TV program oziroma pač pogrizejo in on pri tem ni izjema, sploh odkar so dobili novega kabelskega operaterja in HBO, Amazon Prime in Netflix, s tem mu je program še bolj pasal.

28. januarja, 2022  /  Proza

Cvetličarka

Enkrat tedensko je kupila tri rože za pokojnega moža: rdeč nagelj, da ne bi pozabil, kaj je prav, rdečo vrtnico za ljubezen, in še rumeno.
»Da si ne bi slučajno tam dol ali gor, kjerkoli pač že je, našel druge ženske. Ziher je ziher. Čeprav, če mene vprašaš, je globoko, zelo globoko spodi, tam pri samem Satanu.

28. novembra, 2021  /  Proza

Dobrota je sirota

Nosila sta ponošene majice, pošvedrane čevlje in raztrgane hlače. Nobeno oblačilo ni bilo dovolj zrabljeno, da se ga ne bi dalo še nadeti. In ko to res ni bilo več mogoče, sta ga namenila za krpo za brisanje prahu, cunjo za drgnjenje tal in trak za povezovanje paradižnikov na vrtu.

23. novembra, 2021  /  Proza

Esej o Ferdu

Včasih se tudi skregava. Bi rekla, sicer, da pes, ki laja, ne grize, a Ferdo še kako zna izbrati primerne besede za precejšen učinek bolečine. Dovolj je, da me pogleda s svojimi otopelimi očmi v trenutku, ko vem, da ni povsem svoj, ker je, na primer, lačen moški, in me je že spravil ob živce.

22. septembra, 2021  /  Pogled skozi okno, Proza

Spopad

Požene se iz sobe in vidi, kako letita. Ne letita pa čisto zares. Lebdita nekaj centimetrov nad tlemi in hodita po zraku. Kuhata, v šali se oblivata z vodo, mama v rokah drži kuhalnico.

21. avgusta, 2021  /  Proza

Vrtinec

Včasih jo srečam že na poti na postajo, s hitrimi koraki drviva istemu cilju naproti. Sprašujem se, kdo je in kam je namenjena.

9. avgusta, 2021  /  Proza

Kratki zgodbi

»Ko bi vsaj imel kaj početi.«
Svetujem:
»Oprimi se kakšne knjige.«
»Ne berem. Iz principa. Literaturo so mi zagnusili v šoli.«
»Pa poglej kakšen film.«
»Brezveze. Nikakvi so. Še posebej slovenski.«
»Pojdi na sprehod.«
»Ne da se mi.«

31. julija, 2021  /  Proza

Vijolični metuljček

Mogoče me boste hoteli odpraviti, da ni vredno omembe, ampak, veste, jaz že celo življenje, se pravi, skoraj odkar vem zase, hujšam. Zelo rada jem in ne zmorem biti lačna, ne prenesem kruljenja v želodcu.

2. julija, 2021  /  Proza

Brejk d spel

Tale atmosfera me mau spominja na Delivrens, upam da nas naujo pohopsal hilbiliji z lajnom: »Cvili prase, cvili«. Tip na bendžu prou zažiga, zato b mogoč clo prenesu jado, čeb ga slišu špilat u živo.