Podobne so skulpturam,
in vendar je vsaka različna:
ki se sprijemlje z licem v zamišljenosti,
ki trka na vrata toalete,
ki se pusti izpirati vodi,
ki vodi svinčnik po planjavi lista
V mojih sanjah so
časopisi s praznimi stranmi, zemljevidi brez imen krajev, besede, ki
nikoli ne bodo izrečene, ljubezni, ki se niso nikoli začele, sledi letal
na nebu, ki se razblinjajo v duhove nekega drugega časa.
Hodil si sključen, misleč, da bremena se ne vidi.
A znamenja so bila drugačna, čudni zemljevidi
so te vodili skoz dneve in noči, ko si komaj vedel,
kaj in kako, zakaj, zakaj tako zelo boli.
Nobena svetloba te ne bo obsijala
in te naredila za nesmrtnega boga,
ne bo je ženske in ne bo ga moškega,
ki bi ti podaril zaupanje,
ki si ga sam ne znaš.
zdaj so vsi žarometi slike tapkanja, kapljanja
nečesa živega ki se preteka v tebi
kar vrvra ven v usta ribe v telo jezera
da se naposled lahko sme v sen
