Miriam Drev v podkastu razkriva, kako zelo je že v zgodnjem otroštvu potrebovala besede, knjige, branje, pripovedovanje. Iz hlepenja po njih pa se je razraščala tudi želja po lastnem ustvarjanju.
In čeprav so dogodki in osebe naše preteklosti pozabljeni, ali pa prav zaradi tega, je o njih treba pisati, govoriti, brati. Tanja Tuma obljublja, da bo pod preprogo gledala tudi v naslednjem romanu.
Tukaj se približaš popolni svobodi. Ob ustvarjanju se lahko prav česar koli dotakneš in se pri tem ne ustavljaš, ko ugotoviš, da lahko ljudem pokažeš, kar ne vidijo, pa bi bilo prav, da bi.
