Z nekaterimi odlomki iz dopisovanja med Jolko Milič in Stanko Chrobákovo Repar, takratno predsednico in eno od soustanoviteljic Mire, ženskega odbora SC PEN, obujamo spomin na preminulo kolegico, prijateljico in sodelavko.
Vse do končnega, »moškega« spoznanja, spoznanja brez vsakršne sentimentalnosti, da »nobena pot ne vodi k nesmrtnosti«, so pesmi Petra Kolška poseben presežek.
Obveljala je teza, ki jo je najbolj sociološko udarno formuliral Ian Watt sicer šele sredi prejšnjega stoletja, toda za sabo je imela že dolgo razvojno fazo: da je Robinson nekakšen evangelij ekonomskega individualizma.
Zakaj – o, motni cilj željá – v poletu
ne znam se k tebi dvigniti brez teže,
zakaj še zmeraj sem izgnan na svetu?
saj na ta svet prav nič me več ne veže!
9. novembra je bil pred dvesto leti rojen ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev, pred sto leti pa je na isti dan umrl francoski pesnik Guillaume Apollinaire.
Da, lepota. Sliši se patetično, morda je glas zaostalega, toda prav ta Svetinova zbirka mi je odkrila lepoto v poeziji – namreč estetizirano, senzualizirano lepoto.
