Ukročeni lev bo, paradoksalno, vladal svetu, ki mu ni več mogoče vladati. Morda tudi: svetu, ki ga s pozicije koncentrirane moči ne bo več mogoče ob-vladati.
V skrivnosti tega vmesnega stanja, med zemeljskim in transcedentnim, ni mogoče živeti po nobenem receptu, lik je prepuščen sili posega vase ter svoji (čez- in pre-) človeškosti.
Šele ko me nagovoriš na način, da bom lepoto verzov začutil ne v verzih samih, marveč v sebi in ob zazrtju v prostor-čas, v katerega sem umeščen, šele takrat bo to prava poezija.
