Verjetno se v številnih tradicijah po vsem svetu pojavlja ta ideja umika v bližini apokalipse. Ta bližina zdaj ni več stvar samo misterioznega občutja, ampak je to neko realno občutje, za katerega verjamem, da nas preveva množično, ne glede na naše svetovne nazore.
Dezorientalko tako berem trojno: kot bogat vir za razumevanje zgodovine Irana, kot pripoved o razcepljenem sodobnem subjektu v globaliziranem svetu ter kot (precej dostopen) literarni eksperiment.
Avtorica prikaže subtilen in pomenljiv razvoj položaja ženske, ki se iz haremske zagrenjenke, ki jo je kot čutno lepotico naslikal Delacroix, za hip prelevi v sestro, borko, ujetnico francoskih zaporov, dokler ne postane zaposlena ženska.
