Čeprav v Vojskah ni magičnih elementov, pa je realnost sama tako absurdna, da poustvari že zaznano nezanesljivost resničnosti z njenim znamenitim vzdušjem, ki je tako privlačno za neudeleženega bralca.
Stupica ima izjemen občutek za prostor, tudi v eteričnem smislu: kako vsebine napolnijo forme in prehajajo med njimi; kako si jih entitete podajajo – ali pa so si (entitete) podajane.
V večinskem samorazumevanju sodobne poezije obstaja nek strah pred preteklostjo, strah, da bi bila poezija cringie, da bi se rimala in zvenela staromodno. Prav v sredo tega strahu cilja Neža Zajc.
