A tisto naše smrtno, nevirtualno telo je tu,
ko je treba pomagati, demonstrirati,
kričati, govoriti, peti, izpisovati transparente,
delati lutke, plesati, štrikati, kuhati, obiskati
pozabljene … pobožati, poljubljati, zjokati se skupaj.
Delegat iz mojega centra je nekoč rekel, da ko je na dnevni red prišlo poročilo Odbora za pisateljice, so šli vsi moški na stranišče ali pa telefonirat. Rekel je, da bi morali poročilo dostaviti v moško stranišče.
Velike upe polagam na libanonsko mladino. Gotovo ste slišali za vstajo 17. oktobra 2019. Tri mesece so mladi vztrajali na cestah in zahtevali, da vsi politiki odidejo.
V temi
ti dam svoja ženska usta.
V temi
ti dam svoje moške oči.
Videla sem, da v številnih državah ženske v literaturi niso zastopane primerno, saj so jim bodisi zavračali izdajo del, niso jim podeljevali nagrad ali jim niso priznavali kakovosti.
Zame je Soni preprosto ženska, ki prosi za svoje mesto v družbi. Je nekdo, ki misli, da ne dobiva spoštovanja, ki si ga zasluži.
I believe the solution to our world’s problems is to return to the human values that exist in our hearts.
Vsaka deklica se želi poročiti s svojim bratom, pravijo.
Ampak samo srečne. Tiste, ki jih niso zabodli, živih zažgali ali kako drugače ubili.
Tiste, katerih bratje ne jemljejo njenega devištva kot potrošne dobrine.
Videla boš … V pritličju sta velika dnevna soba in kuhinja. V prvem nadstropju živijo azilanti, tvoja soba pa je v drugem nadstropju na podstrešju.
Pri pisanju gre tudi za užitek. Upam pa, da s svojim pisanjem zabavam bralce ali jim pokažem nov pogled na obravnavano temo.
Morje zbere svoje posrebrene otroke
pod mesecem.
Morje meče stran pesek podnevi.
Morje oblega in se umika.
S pisanjem navadno ne moreš začeti ali dobiti revolucij ali vojn, lahko pa preoblikuješ ljudi.
Res misliš, da se ne bova smela videti v nebesih?
Ker se družiš s kristjani, jaz pa se moram plaziti
med krivoverci?
Stal boš ob moji krsti
in vedel,
da sem vse to že delila s teboj
