Nemčija | Vrabec Anarhist

21. maja, 2022 / Kolumna/esej

Živelo enoumje! Dol s skeptiki!

Ruskega napada res ne moremo primerjati z Natovimi in ameriškimi. Nam gre vendar za surovine in demokracijo in za prevlado našega gospodarja ZDA, svetilnika demokracije in svobode finančnega kapitala in orožarsko- vojno- obveščevalnega kompleksa v svetu.

12. maja, 2021 / Kritika

Harmatan

Aleksandra Gačić

Harmatan, ki govori o ljudeh, ki so »izven statistik in letnih načrtov« le absolutni višek evropske populacije, je za naš geografski prostor, kjer je balkanska migrantska pot postala nekakšen sinonim za neogibno dehumanizacijo, nedvomno zelo pomembna knjiga.

22. februarja, 2021 / Kritika

O Terškovih Zapisih ustavnika v karanteni

Miša Gams

Najbolj kritično besedilo v knjigi Zapisi ustavnika v karanteni je kolumna, v kateri se Andraž Teršek dotika neživljenjskih zahtev politikov do ljudi, njihove nagovore pa opredeli kot nespodobne, porogljive in zafrkljive.

14. januarja, 2021 / Kritika

Lovim pomladni veter Cirila Kosmača

Primož Sturman

Knjiga namreč izhaja v času, ki nam, žal ne le pri zahodnih sosedih, ampak tudi v matični domovini, ponuja (če že ne vsiljuje) zelo drugačne poglede na polpreteklo zgodovino od tistih, ki so se zasidrali v kolektivno zavest Primorcev.

1. septembra, 2020 / Literarni koledar, Pesem po mojem izboru, Pogled skozi okno

1. september 1939, W.H. Auden in smisel medsebojne ljubezni

Nikolai Jeffs

Je zgolj nacistična Nemčija predmet kritike v pesmi? Ko Auden opozori na »moč Kolektivnega moža« in na življenje »v vznesenih sanjah« meri na ZDA.

25. julija, 2020 / Kritika, Skupni prostor

»Toliko telesa in duše smo vložili v preživetje, da teh zgodnjih dni ni mogoče pozabiti.«

Gabriela Babnik

Avtor na primer navaja, da je od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne z ozemlja današnje Slovenije emigriralo 310.000 prebivalcev.

10. maja, 2020 / Literarni koledar, Literatura, Pogled skozi okno

Spomini na prihodnost: o morebitni aktualnosti Poklona Kataloniji

Nikolai Jeffs

Orwell je, kakor je zapisal, v Španiji zadihal zrak enakopravnosti. In družbena revolucija, katere začetek konca je ravno ujel, bi lahko bila začetek socializma.

19. aprila, 2020 / Kolumna/esej

Barbarogenijeva poletno-ljubljanska ekstaza

Matej Kavčič

Saj se folku ne da premaknit s kavča, ker smo sfukani od napadov trga. Ampak nismo pa dovolj sfukani. Glih dovolj za apatičnost.

7. aprila, 2020 / Kolumna/esej

Mi zmoremo, oni pa? Medkulturna narava borbe za zajezitev kronavirusa

Vesna Mikolič

Ker kaj drugega kot obsodba je to, ko Jelko Kacin izjavi: »Mi nismo Italija, mi ne bomo Italija, mi zmoremo.«

6. aprila, 2020 / Kolumna/esej, Pogled skozi okno

Kako so nastale Jakobove bukve

Olga Tokarczuk

Alfred Whitehead je dejal, da je vera najgloblja zvestoba svetu. Herezija pa je – bi dodala sama – najgloblji ugovor. Vsaka herezija prinaša kakšno zamisel o spreminjanju sveta.

17. marca, 2020 / Kolumna/esej

Veličasten hommage nevidni materi »otrok s Kozare«

Jasna Lasja

Ne glede na tovrstne odzive je Dnevnik film, ki na tihoten, umirjen in počasen način še kako glasno govori o pozabljenem nasilju v našem prostoru, o brutalnosti medvojne vladavine NDH in njenih rasnih zakonih, ki so botrovali smrti ogromnemu številu ljudi.

27. decembra, 2019 / Kritika, Literatura

Tu sem, da vam rečem ne in umrem

Jaroslav Skrušný

Anouilhova Antigona se navsezadnje izkaže za bitje negacije, odpovedi, zavračanja življenja.

19. septembra, 2019 / Hiša DSP, Kritika, Literatura, Pogled skozi okno

Velika črna maša za včerajšnjim svetom

Jaroslav Skrušný

Pisatelj je priklical v literarno življenje čez sedemdeset individualnih človeških usod.

2. marca, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Za človeka gre

Tadej Rifel

Vsekakor velja, da je z družbo, kjer je sporno mnenje nasprotnikov splava, ne glede na to, ali se z njegovo vsebino in predvsem načinom izrekanja strinjamo ali ne, nekaj očitno zelo narobe, če ob tem ne opazimo, da gre pri vprašanju »pravice do splava« hkrati za vprašanje pravice do življenja.

1. marca, 2019 / Hiša DSP, Skupni prostor

Posnetek pogovora o Simone Veil

Mira

V spomin na Simone Veil, borko za pravice žensk, predsednico Evropskega parlamenta in francosko ministrico za zdravje, ki je omogočila legalizacijo pravice do splava.