Treba se je predvsem prepustiti besedam, zraven spremljati zarise in zamahe, ki na koncu ustvarijo lastno interpretacijo na samo poezijo. In pa glasbi, ki z različnimi improvizacijami vzdržuje nit zbranosti in prav posebnega ritma večera.
Poznal je vse filme o življenju znotraj, o hierarhijah, nasilju in o pobegih. Poznal je zgodbe o storjenih dejanjih, ki ostanejo za štirimi zidovi in globoko za zapahi osebnega spomina tudi po tem, ko ljudje odslužijo svoj dolg družbi.
