mit | Vrabec Anarhist

31. decembra, 2021 / Kolumna/esej

Nesamoumevni romani

Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.

13. februarja, 2021 / Kritika

Spev vesoljnega pijanstva

Jaroslav Skrušný

Opraviti imamo s skrajno zahtevnim jezikovnim in pesniškim podvigom … … zahtevni nalogi je bil Aleš Berger mojstrsko kos.

11. aprila, 2020 / Kritika

Spomin na koze

Simon Smole

Balkan v romanu Luana Starove predstavlja konkretno obliko skupnega življenja, kjer se v nasprotju z ideološkimi konstrukti uradnega zgodovinopisja ohranja nakopičena, neuničljiva modrost tam živečih ljudi.

26. januarja, 2020 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Razgradnja mitov?

Primož Sturman

Zanimiv je torej predvsem podatek, da nacionalna tematika v sodobni slovenski književnosti v Italiji vztraja tudi po letu 1991, medtem ko so v Sloveniji z osamosvojitvijo, razmahom postmodernizma in koncem velikih zgodb v ospredje stopile nove teme.

20. maja, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Popotovanje od Sarajeva do Ljubljane

Muanis Sinanović

Ob pričevanju prebežnice in prebežnikov sem opazil tudi presenetljivo veliko nezlomljenega duha in upanja.

12. oktobra, 2018 / Kolumna/esej, Mišljenje

Kenotaf za vražji jezik

Tanja Petrič

Avtorica pričujočega dela nekoliko ironično in posplošeno jezik pripisuje šušmarjenju hudiča. Hudičev jezik je po eni strani zloben in od hudiča zastrupljen (pra)Jezik, po drugi pa »vražji« – neukrotljiv, neulovljiv in navihan.