Mogoče me boste hoteli odpraviti, da ni vredno omembe, ampak, veste, jaz že celo življenje, se pravi, skoraj odkar vem zase, hujšam. Zelo rada jem in ne zmorem biti lačna, ne prenesem kruljenja v želodcu.
Obe sta ženski. Ena je mrtva, druga v najboljših letih. Z njima sem se pogovarjala hkrati, v pisateljski rezidenci Akademia smo srkale kavo in lizale sladoled.
Tvoje besede so preveč drugačne od njihovih, da bi ti sploh prisluhnili, misleč, da te itak ne bodo razumeli, in ti — tujec — ne njih; zato: zakaj bi se vendar naprezali?!