19. aprila, 2021 / Kritika Fragmentarno o svetu, ki ga ni več Jasna Lasja Kot v nekakšnem Malickovem filmu drsijo oddaljene, lirične pasaže skozi bralčev horizont, kjer se tu in tam zataknejo ob prepoznani občutek »mimobežno« posejane metafore ali izkušnje.
