A to ni le poezija individuuma, temveč se v njej lahko (z)najde vsaka, predvsem mlada odrasla ženska, ki se spoprijema z raznolikimi dejstvi, ne več tipajočimi vprašanji.
Kadar pride do tega, da posameznik trpi kakor biblični Job, trpi pars pro toto oziroma v imenu neke večje celote. Samo tako močna čustva pri bralcih povzročijo očiščenje in zadovoljstvo.
Ljudje so strašljivi, njihovi brezizrazni pogledi gledajo skozme in nekako se mi zdi, da če jih pogledam v oči, bom postala tako nepomembna in inteligibilna, kot za kakršno me imajo.
