Tako ali drugače ukoreninjene v ljubljanskih gozdovih in skozi ljubljanska drevesa nas bodo otožno mirili in blažili sočasnost spomini, medtem ko bodo motorke rohnele še naprej in nam bodo politični in politizirani človeški zombiji vse bolj brezsramno lagali.
Spomnil sem se še na objokano tovarišico in se je usulo. Nobena varnostnikova blokada ne bi mogla več ustaviti solz, noben pendrek ukrotiti silovite žalosti.
V tej državi ni več mogoče biti dovolj paranoičen. Vse najslabše, kar si lahko predstavljamo, se je tako rekoč že zgodilo včeraj. Toda mi nismo od včeraj in vladni antikulturni drži sporočamo, da nas ne bodo zradirali.