Ljubljana | Vrabec Anarhist

17. marca, 2024 / Kolumna/esej

Pamflet

Kulturni program, kakršen je predstavljen, je razgaljena podoba naivnosti, je veliko ali nič denarja. Povsem nepomemben je za težke denarne elite, ker je kulturni budžet pač kar omejen, je nekje na robu. Samo to se še ne ve, kdo bo pobasal tiste ostanke in pomazal dno korita.

8. junija, 2023 / Kolumna/esej

To so naša drevesa ali o asocialnosti sečnje in socialnosti dreves

Renata Šribar

Tako ali drugače ukoreninjene v ljubljanskih gozdovih in skozi ljubljanska drevesa nas bodo otožno mirili in blažili sočasnost spomini, medtem ko bodo motorke rohnele še naprej in nam bodo politični in politizirani človeški zombiji vse bolj brezsramno lagali.

26. novembra, 2022 / Kolumna/esej

Sprevržena oblast in adijo, november

Renata Šribar

Rada bi imela realno sliko Ljubljane v oblasti ZJ. Število brezposelnih in prekarno zaposlenih, tudi tistih z najvišjo izobrazbo, konkreten statističen prikaz ljudi, ki živijo pod pragom revščine in njihove strukturno podprte možnosti za trajen izhod iz nje.

8. julija, 2022 / Kolumna/esej

Lastninske in nelastninske živali v urbanem okolju

Marjetka Golež Kaučič

Zakaj ne bi začeli dialoga tudi s tistimi živalmi, ki smo jih do sedaj odklanjali, npr. golobi, in morda spremenili naše razmerje z živalmi? Tu nastopita proces zavedanja sorodnosti z živalmi na vseh ravneh in prelom z antropocentrizmom in speciesizmom.

31. decembra, 2021 / Kolumna/esej

Nesamoumevni romani

Robert Kuret

Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.

28. oktobra, 2021 / Intervju

Šaha ne moremo dojeti s pravili domin

Muanis Sinanović

Verjetno se v številnih tradicijah po vsem svetu pojavlja ta ideja umika v bližini apokalipse. Ta bližina zdaj ni več stvar samo misterioznega občutja, ampak je to neko realno občutje, za katerega verjamem, da nas preveva množično, ne glede na naše svetovne nazore.

8. maja, 2021 / Kritika

Ko zorijo fige

Jasna Lasja

Odrska Figa bo svoje bralce, predvsem letošnje maturante, spodbudila k dodatnemu prepoznavanju in razumevanju v romanu problematizirajočih tem.

6. maja, 2021 / Zvočno gnezdo

Zamolčane zgodbe: Meta Kušar

Maja Čakarić in Klara Škrinjar

Tukaj se približaš popolni svobodi. Ob ustvarjanju se lahko prav česar koli dotakneš in se pri tem ne ustavljaš, ko ugotoviš, da lahko ljudem pokažeš, kar ne vidijo, pa bi bilo prav, da bi.

28. aprila, 2021 / Kritika

Sta Jaka in Vane ena ali dve osebi?

Jaroslav Skrušný

Zgodba o izvornem antagonizmu med svetom reda, discipline, norm in pravil, ki ga predstavljata država in njen družbeni red na eni in svetom razpuščenosti, svobodnjaštva, celo anarhistične poljubnosti, ki izvorno pripadaposameznemu človeškemu bitju.

5. februarja, 2021 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Skupni prostor

V spomin na Marka Sosiča

Primož Sturman

Marko je bil dejansko zadnji od slovenskih avtorjev v Italiji (po Pahorju, Rebuli, Košuti in Kravosu), ki mu je uspelo v pisateljski karieri prehoditi pot od začetkov v za Ljubljano tržaškem zakotju do slovenskega Parnasa.

25. januarja, 2021 / Hiša DSP, Skupni prostor

»Veliki skok – kot s trampolina v sinje morske globine«

Stanislava Chrobáková Repar

Z nekaterimi odlomki iz dopisovanja med Jolko Milič in Stanko Chrobákovo Repar, takratno predsednico in eno od soustanoviteljic Mire, ženskega odbora SC PEN, obujamo spomin na preminulo kolegico, prijateljico in sodelavko.

3. decembra, 2020 / Intervju, Mišljenje

David bo premagal Goljata

Zlatko Čordić

Dostikrat mi rečejo, da ne morem biti proti državi. Ampak saj jaz ne nasprotujem državi, vse to počnem, da bi bilo v državi bolje. Toda ti ljudje, ki trenutno upravljajo državo, se obnašajo, kot da so oni država.

22. novembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

O zbirki »Naselili smo se v tkanine«

Primož Sturman

Naj zapišem še, da je še kako pohvalno in dobrodošlo, da želi skupina mladih graditi na temeljih, ki so jih pred njimi postavili starejši. Zato naj se mladi slovenski avtorji še večkrat naselijo v tkanine Topolovega.

19. novembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

Človek betona, človek zemlje

Muanis Sinanović

To je knjiga, ki razume, kaj je utrip naših ulic. Ki razume, da košarka na njih ni zgolj postranska, rekreativna dejavnost, temveč samo njihovo bistvo. Da je za vsako blokovsko naselje košarkarsko igrišče tako pomembno, kot je za nacionalno kulturo pomemben Cankarjev dom.

10. junija, 2020 / Kritika

Vešči premeščevalec besed

Jaroslav Skrušný

Piščeva blaga distanca do lastne življenjske in literarne snovi in njegov izmodren pogled na prehojeno pot nemara nikjer ne prideta bolj do izraza kot v razdelku nekoliko daljših zapisov, skorajda že črtic ali vinjet, v katerih kliče v spomin bežna srečanja s prijatelji, znanci, compagnons de route.