31. decembra, 2021  /  Kolumna/esej

Nesamoumevni romani

Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.

28. oktobra, 2021  /  Intervju

Šaha ne moremo dojeti s pravili domin

Verjetno se v številnih tradicijah po vsem svetu pojavlja ta ideja umika v bližini apokalipse. Ta bližina zdaj ni več stvar samo misterioznega občutja, ampak je to neko realno občutje, za katerega verjamem, da nas preveva množično, ne glede na naše svetovne nazore.

19. novembra, 2020  /  Kritika, Mišljenje

Človek betona, človek zemlje

To je knjiga, ki razume, kaj je utrip naših ulic. Ki razume, da košarka na njih ni zgolj postranska, rekreativna dejavnost, temveč samo njihovo bistvo. Da je za vsako blokovsko naselje košarkarsko igrišče tako pomembno, kot je za nacionalno kulturo pomemben Cankarjev dom.

10. junija, 2020  /  Kritika

Vešči premeščevalec besed

Piščeva blaga distanca do lastne življenjske in literarne snovi in njegov izmodren pogled na prehojeno pot nemara nikjer ne prideta bolj do izraza kot v razdelku nekoliko daljših zapisov, skorajda že črtic ali vinjet, v katerih kliče v spomin bežna srečanja s prijatelji, znanci, compagnons de route.

30. aprila, 2020  /  Kolumna/esej

Zapiski iz klavzure 2

Kaj, hudiča, imajo policaji opraviti na rožniških potkah in stezah, kakšno preklicano varnostno ali zaščitniško vlogo opravljajo med sprehajalci, ki v spoštljivi razdalji drug do drugega hvaležno lovimo darežljive sončne žarke?