Poezija še vedno pada z neba
na naše ulice, ki so še zmeraj prehodne.
Niso še postavili barikad,
ulice so še vedno polne obrazov,
po njih še vedno hodijo prijetni moški & ženske.
Spomnim se da se je pred mano spotaknil in padel na pesek
nato pa sem mu z malce obotavljanja izvlekel nož iz hrbta
vsi naokoli so zavpili morilec morilec morilec
Zakaj – o, motni cilj željá – v poletu
ne znam se k tebi dvigniti brez teže,
zakaj še zmeraj sem izgnan na svetu?
saj na ta svet prav nič me več ne veže!