Jasna Lasja
11. oktobra, 2020  /  Kritika, Mišljenje

Anina mojstrovina

Ana Schnabl je tudi v tokratnem delu pokazala tako občutljiv uvid v posameznikove zapletene psihološke meandre kot visoko jezikovno-stilistično ubranost in na ta način roman z na pogled preprostima zgodbo in zapletom preobrazila v vrhunski umetniški izdelek.

Tonja Jelen
30. septembra, 2020  /  Kritika, Mišljenje

Prepričljivo razenje po vsem

Vsak cikel obravnava svojo tematiko, pri čemer se poezija Vesne Liponik vedno usmerja k ranljivosti, nemoči in temu, kako se obema upreti in si zagotoviti svoj lasten teror, če parafraziram enega izmed verzov.

Robert Kuret
19. junija, 2020  /  Kritika

Atmosfera in njeni zdrsi

V Kozjeglavki marsikaj brbota, a to brbotanje se večinoma dogaja na površju, ne prihaja nekje od spodaj. Zgodbe se velikokrat dotikajo disfunkcionalnih družinskih odnosov, tako partnerskih kot starševskih, a jim manjka pripovedne ostrine.

Jaroslav Skrušný
10. junija, 2020  /  Kritika

Vešči premeščevalec besed

Piščeva blaga distanca do lastne življenjske in literarne snovi in njegov izmodren pogled na prehojeno pot nemara nikjer ne prideta bolj do izraza kot v razdelku nekoliko daljših zapisov, skorajda že črtic ali vinjet, v katerih kliče v spomin bežna srečanja s prijatelji, znanci, compagnons de route.

Muanis Sinanović
8. marca, 2020  /  Kritika, Literatura

Preko pesmi do pesmi

V razčaranem svetu, ki ga je (navidezno) osvojila vednost, se ne zateka k poeziji kot apriornemu področju magije, temveč dopušča jeziku samemu, osveščenemu lastne sodobnosti, da stvari postavi na glavo, da iz lastne razpoke na plano privleče čudežno.