8. novembra, 2021  /  Kritika

Liki in vzdušje opravijo poglavitno delo

Pisatelj se namreč na inovativen način loteva tem, ki jih premisli in dodela skorajda do skrajnosti. V trinajstih zgodbah pa se bralec/-ka lahko tudi nasmeji marsikateri domislici, izraženi v krajši povedi, ki na primer leti kot prošnja na vladajoče, da naj prepovedo uporabo umetnih dišav. Bizarno, in prav zato briljantno.

31. decembra, 2020  /  Kritika

Pesem gre naprej

Kar ne morem verjeti, kako je iz drobnih, atomiziranih, samih na sebi prozaičnih in obenem čarobnih detajlov, sestavil mogočno, v sebi sklenjeno pesnitev, ki je hkrati žalostinka nad iztekajočim se časom ter hvalnica bivanju in njegovim drobnim čudežem.

27. decembra, 2020  /  Kritika

Pasje bombice jezika

V Mauričevih pesmih je nekaj izrazito telesnega; verzi se spletajo skozi nedojemljivo in nikoli do konca ubesedljivo razmerje med jezikom, govorili (usti), prenosniki jezika (zrakom) in telesom, skozi katerega živijo čustva in diskurz.