Kralji ulice

15. julija, 2022  /  Proza

Hitri zmenki

Mirjam Gostinčar

Omejitev je 20 moških na 20 žensk. Sama bi jih zmogla, takole, po res hitri oceni, maksimalno pet, saj sem bolj dizel model. 8 min bi bilo ravno dovolj, da se ogrejem, čeprav zatajim pa zlepa ne.

    
3. julija, 2022  /  Kolumna/esej

Dodatni pogoj

Lidija Golc

Fried piše, kot bi rasel iz dvojnosti: preprost, a plastovit, prodoren opazovalec, a ne deskriptiven, angažiran, a ne tendenčen, pristen protihipokrit, neposredni mojster malih besed o vélikih temah.

    
28. marca, 2022  /  Poezija

Pesmi

Vid Karlovšek

povsod sami
obrazi obrazci
brezobraznosti
obrazložitve
misel se prostituira
na konici jezika
usmiljenje
cviljenje
da ne pozabiš živeti
žival

    
28. januarja, 2022  /  Proza

Cvetličarka

Alex Kama Devetak

Enkrat tedensko je kupila tri rože za pokojnega moža: rdeč nagelj, da ne bi pozabil, kaj je prav, rdečo vrtnico za ljubezen, in še rumeno.
»Da si ne bi slučajno tam dol ali gor, kjerkoli pač že je, našel druge ženske. Ziher je ziher. Čeprav, če mene vprašaš, je globoko, zelo globoko spodi, tam pri samem Satanu.

    
8. januarja, 2022  /  Proza

Takotsubo 1941

Luna J. Šribar

Draga Florentina,
moram Ti povedati, da je mala hobotnica res živahna in se vse močneje ovija okrog mojega srca. Zdi se mi, da raste in se s svojimi lovkami razteza po vsem telesu, kot bi potrebovala več prostora.

    
11. decembra, 2021  /  Dramatika, Prelet s kamero

Spoved

Taubi

Nekoč, nekje, ne vem več kdaj, sem se rodil. In še dandanes sam ne vem, zakaj na rojstni postelji nisem zavpil: »Prekleta usoda, zakaj sem se rodil!«

    
28. novembra, 2021  /  Proza

Dobrota je sirota

Agata Tomažič

Nosila sta ponošene majice, pošvedrane čevlje in raztrgane hlače. Nobeno oblačilo ni bilo dovolj zrabljeno, da se ga ne bi dalo še nadeti. In ko to res ni bilo več mogoče, sta ga namenila za krpo za brisanje prahu, cunjo za drgnjenje tal in trak za povezovanje paradižnikov na vrtu.

    
23. novembra, 2021  /  Proza

Esej o Ferdu

Marija Jeremić

Včasih se tudi skregava. Bi rekla, sicer, da pes, ki laja, ne grize, a Ferdo še kako zna izbrati primerne besede za precejšen učinek bolečine. Dovolj je, da me pogleda s svojimi otopelimi očmi v trenutku, ko vem, da ni povsem svoj, ker je, na primer, lačen moški, in me je že spravil ob živce.

    
9. avgusta, 2021  /  Proza

Kratki zgodbi

Tomaž Kosmač

»Ko bi vsaj imel kaj početi.«
Svetujem:
»Oprimi se kakšne knjige.«
»Ne berem. Iz principa. Literaturo so mi zagnusili v šoli.«
»Pa poglej kakšen film.«
»Brezveze. Nikakvi so. Še posebej slovenski.«
»Pojdi na sprehod.«
»Ne da se mi.«