28. oktobra, 2020  /  Kolumna/esej

Nesrečni Denis Poniž

Po nesrečnem dedku Ponižu obstaja nekaj, kar imenuje balkanoidnost, in to naj bi bile pojavne oblike balkanske mentalitete: s krožnim argumentum ne prideš daleč, tako da so zaključki prav ljubko smešni. Balkanoid, denimo jaz, je/sem pač rasistična invencija (kot mongoloid).

15. junija, 2020  /  Kolumna/esej

Janšizem

Za tako stanje je odgovorna vsa politika, odgovoren je tudi velik del civilne družbe, še zlasti pravna
in politološka stroka. Še svetovni aktivist Slavoj Žižek se očitno izogiba komentarjem o Janezu Janši. Vse neodzivanje prispeva k videzu Janeza Janše kot normalne desnice.

11. aprila, 2020  /  Kritika

Spomin na koze

Balkan v romanu Luana Starove predstavlja konkretno obliko skupnega življenja, kjer se v nasprotju z ideološkimi konstrukti uradnega zgodovinopisja ohranja nakopičena, neuničljiva modrost tam živečih ljudi.

6. aprila, 2020  /  Kolumna/esej

V oklepajih

Od kje potem ta tesnoba, to upanje, občutek, da se je nekaj vendarle spremenilo, nekaj, česar panični izrazi, ki se nanašajo na konkretno situacijo, so verjetno zgolj premestitve? Rekel bi, da v tem, da nihče ne ve, kaj in kako. Kaj bo jutri, do kdaj bo to trajalo, kaj bomo delali po karanteni, kaj nam sporoča vlada.

28. marca, 2020  /  Kolumna/esej, Pogled skozi okno

Pesnikova beda

Breton je ustanovil Internacionalo duha – po predhodnem dogovoru z Internacionalo delavskega gibanja –, in v svoj program zapisal, da mora umetnost, revolucionarna, pristna umetnost, neposredno vplivati na človeško življenje.

13. marca, 2020  /  Kritika, Literatura

Prezrte poti

Vprašanja, s katerimi so se v času svojega življenja spopadali Kocbek, Gosar in Krek, torej kako doseči pravičnejšo družbeno ureditev in preseči hrematizem, ki je le nebrzdano hlastanje po omejenih dobrinah v nasprotju z oikonomijo, namreč skrb za skupno dobro, so še kako aktualna tudi danes.