Humanistični manifest
Ključni argument Bei Daove poezije je, da navkljub lokalnosti njegove stiske, sama pesniška izpoved ne izgubi stika z osvobajajočimi in arhetipskimi izkustvi, dostopnimi in razumljivimi vsem generacijam in socialnim slojem.
komunizem
Kratek odgovor Plavčaku (Tradicionalizem in fašizem)
Ni namreč težko utemeljiti, da je fašizem vsaj toliko blizu modernosti, kot je tradiciji, zato je samozavesten pristop, ki trdi nasprotno, lahko precej neupravičen.
Moje telo je samo moje ali o ustavni pravici do splava
Še ena rdeča luč gori in sirena zavija, ko se začno »katoliški pravniki« boriti proti ustavni pravici do splava; to je njihov klerikalizem, ki seveda ni ljubezen do Kristusa.
Skrajne posledice zvestobe
Komelj tako v svojih zgodbah prevzame badioujevsko načelo zvestega sledenja implikacijam neke pozicije do njihovega konca.
Mathias Enard – prižgati si zadnji čik pred koncem sveta
Mathias Enard je s pomočjo “demokratizacije” jezika, pa tudi “demokratizacije” junakov, ki prihajajo praktično iz vseh delov sveta, osvetlil senčni pol sveta, Homerjev Had, v katerem sta za človeško življenje značilni njegova bežnost in njegova izjemna krhkost.
Spontana mrakobnost
Katoliki – in mo(note)isti – ne razumejo, da se politična svoboda ne nahaja v »hočem – moraš«, ampak v »zmorem – lahko, če hočem«.
Posnetek pogovora o Simone Veil
V spomin na Simone Veil, borko za pravice žensk, predsednico Evropskega parlamenta in francosko ministrico za zdravje, ki je omogočila legalizacijo pravice do splava.
George Karelias
Komunizem nagovarja povprečnega Ikarijca, kot nagovarja neoliberalizem povprečnega borznika na Wall Sreetu.
Cankarjev smrtni in Solženicinov rojstni dan
V taborišču propadejo tisti, ki ližejo sklede, ki se zanašajo na ambulanto in hodijo h kumu ovajat.
Kje je vaša demarkacijska črta?
Dogme so fantomi zla, ki delijo človeštvo ne samo teritorialno, temveč tudi v njegovi biti.
Hommage Sarajevu
Sarajevo je mesto iracionalnosti, toda iracionalnosti, podane z notranjim očesom nekoga, ki je moral mesto zaradi vojne norije zapustiti in ga popisuje z dobršno mero empatije.
»Pa ti veš, Drago, za kaj si midva sploh prizadevava?«
S svojo visoko humanistično držo ne sprevidi, da se je država Slovenija, »svetli cilj, za katerega smo zastavili dobršen del svojih življenj,« spremenila v periferno kolonijo centralistične Evrope.
Meja, brez meje, pri meji, z mejo
Kajti homo sacer biva v vsakem državljanu, le da mora vednost o njem biti potlačena in preprojicirana v sovražnike države, naroda, skupnosti – tiste skratka, ki so izločeni iz družbe.