knjige | Vrabec Anarhist

31. januarja, 2024 / Cvetlični vrt, Kritika

S pručko dlje, više in čez vse ovire

Delo, ki je bilo letos nagrajeno z nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, je čudovito preprosto, likovno in jezikovno izčiščeno, hkrati pa domiselno, neskončno igrivo in nadvse prikupno.

29. decembra, 2022 / Kritika

Bilo je nekoč v Zasavju: dialektika 20. stoletja

Muanis Sinanović

Preprosto – Sto let slepote je lepo in plemenito delo, ki dokazuje, da je mogoče travmatično slovensko zgodbo povedati tudi na moder, dialektičen in človeško tolažilni način, ne da bi se zatekli v uveljavljen, a neučinkovit diskurz o spravi.

29. decembra, 2022 / Kritika

Ocena zbirke Kristine Kočan Selišča

Tonja Jelen

Posebno težo v zbirki nosi materinstvo. Prav to je tudi gibalo in poudarja nov vidik v poeziji Kristine Kočan. Skozi ta odnos subjektka niza ljudske pesmi, izštevanke in nas zdaj približuje k novemu tradicionalizmu, ki ga vpeljuje v njen že poznan neointimizem.

28. decembra, 2022 / Kritika

Je kdo videl starko s srebrnim očesom?

Gabriela Babnik

Kratek roman Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, je spisan v maniri njenih prejšnjih romanov. Gre za umetelen in slogovno dodelan roman, ki je poln aluzivnih odvodov, introspekcij in poetičnih opisov.

28. decembra, 2022 / Kritika

V besedo ujeti nastajajoči svet

Jasna Lasja

Vendar domet romana ni v osrednjem ljubezenskem zapletu s tragičnimi posledicami za vse vpletene, temveč v orisu surove povojne atmosfere delavskega predmestja, katerih resnične dogodke oz. fragmente iz otroštva Jančar znova, v prepoznavni maniri, subtilno preplete s fiktivnimi dogodki in svetopisemskimi motivi.

27. decembra, 2022 / Kritika, Mišljenje

»Vojna je molk«

Jasna Lasja

Impresivna slikanica kratkih, metaforično nasnutih misli o vojni, ki ob temačnih podobah »privablja« s svojo »odbojnostjo«, je prišla pred slovenske bralce v času, ko smo se, kolikor je to dovoljeno pomisliti, skorajda že navadili na vsakodnevna poročila o ne tako oddaljeni vojni.

27. decembra, 2022 / Kritika

Pesem Saše Pavček uliva srce

Petra Koršič

Knjiga je priča ljubezni, ta se, z avtoričinimi besedami, udejanja kot »nerazvezane vezi«, in sicer po tem, ko so ljubljeni in bližnji umrli, vezi so zato zastale, otrple v času. Zastali čas je torej drugo ime za ljubezen.

26. decembra, 2022 / Kritika

Revolucionaren roman ali roman statusa quo?

Muanis Sinanović

Ob vsem omenjenem lahko zaključimo, da Razvejenje ni prelomen roman, temveč je pravzaprav dokaj konformistično dopolnilo vladajoči ideologiji z zelenim premazom, pri čemer si sposoja ideje iz hipijskega gibanja in resničnih prelomnic v sodobni znanosti.

15. novembra, 2022 / Kritika

Glas filozofskega incela

Muanis Sinanović

Žličar vsekakor poseduje pripovedniški talent in miselni zamah, ki pa bi ga moral bolj disciplinirano realizirati. Njegovega doprinosa pa ne smemo spregledati, saj odstopa od modnih smernic in je eno redkih del, ki ponudi glas sodobnim osamljenim moškim.

2. novembra, 2022 / Kritika

Turbocitati brez preboja

Robert Kuret

Mesto Bohane kopiči in kopiči reference, jih med sabo kombinira, a nekako ne more onkraj njih. V končni fazi ne ponudi zares prenove v žanru, se je tudi ne posluži.

30. oktobra, 2022 / Kritika

Problem ni več ksenofobija, ampak revščina čefurjev

Gabriela Babnik

Dijana Matković proces oblikovanja razredne zavesti gradi iz osebne, mestoma tudi intimne izkušnje, ki je izkušnja deklice, najstnice in nato ženske iz priseljenske družine, in le-to aplicira na univerzalnejšo raven.

28. oktobra, 2022 / Kritika

Razmetanost pozlačenega drobca. Po-etika.

Miša Gams

Čeprav pesmi Andraža Terška v estetskem merilu ne ponujajo nekega presežka – metaforike in sublimnosti je v njih le za vzorec – pa nudijo vpogled v načine ustvarjanja intelektualca, ki v pesmih gradi svoj prepoznavni ritem.

1. avgusta, 2021 / Kritika

O zbirki Vinka Möderndorferja Čuvaj sna

Petra Koršič

Tudi v tej knjigi Möderndorfer vzpostavi dvojico eros – tanatos, ob ljubezni minevanje in smrt. Ob smrti potegne še nit, povezavo na občutek sokrivde in s tem vpelje čut za solidarnost, sočloveka in navsezadnje poudari nujnost odgovornosti posameznika v družbi.

21. septembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

O Nezbranem delu Andreja Blatnika

Primož Sturman

Če je nekoč veljalo, da je bila knjiga neke vrste javno dobro, se danes njen pomen vse bol izgublja v egonarcisistični družbi z vedno manj empatije.

19. junija, 2020 / Kritika

Atmosfera in njeni zdrsi

Robert Kuret

V Kozjeglavki marsikaj brbota, a to brbotanje se večinoma dogaja na površju, ne prihaja nekje od spodaj. Zgodbe se velikokrat dotikajo disfunkcionalnih družinskih odnosov, tako partnerskih kot starševskih, a jim manjka pripovedne ostrine.