31. decembra, 2020  /  Kritika

Pesem gre naprej

Kar ne morem verjeti, kako je iz drobnih, atomiziranih, samih na sebi prozaičnih in obenem čarobnih detajlov, sestavil mogočno, v sebi sklenjeno pesnitev, ki je hkrati žalostinka nad iztekajočim se časom ter hvalnica bivanju in njegovim drobnim čudežem.

21. oktobra, 2020  /  Literatura, Proza

Benetke

Tretji kozarec vina je v meni prebudil vedno dremajočo žival otožnosti, žalosti. Kaj mi pomagajo Benetke, četudi zagrnjene z oktobrskim dežjem, meglo, vlago, če pa je v meni prostor, kjer se naseljuje (vedno znova pomlajena) otožnost, melanholija, kasneje že depresija.

29. novembra, 2018  /  Literatura, Proza

Kostarika in obup

Sredi skoraj mrtvaškega novembrskega večera se je v moji bližini prižgal stožec medene svetlobe … in jo ovil, da je bila edina, edina po dolgih desetletjih zaukazane prostovoljne samote in zapuščenosti, ki bi jo zmogel le kakšen menih.