Že zgodaj sta bila v meni dva »nareka«: da moram ostati kar najbolj normalen, domač v svojem okolju – s tržaškimi Italijani vred. In po drugi strani zajemati iz primorske literarne zapuščine, pa ne tiste rodoljubne, pač pa iz kosovelovske biološke angažiranosti.
Mi pa ob poslušanju poročil in težavah pri gašenju zaradi nedostopnosti terena (če seveda izvzamemo neeksplodirana ubojna sredstva) večkrat pride na misel, da bi morali vsaj enkrat iti gasit birokrati, ki pišejo neživljenjske predpise.
Življenjska zgodba Alme M. Karlin je danes toliko bolj pomembna. Nagovori nas k premisleku: znanje je najvišja vrednota; zato ga je pomembno deliti z ljudmi. Z življenjem je bila pripravljena plačati ceno, da je ostala zvesta sebi in resnici, zavezana je bila iskanju pravice.
Čeprav so se vse tri ženske protagonistke rodile v Trstu in so po narodnosti Slovenke, jih veliko bolj od tržaškosti in tam izgubljenega slovenstva zaznamuje splošnejše vprašanje večnega begunstva, z njim povezanega tujstva, predvsem pa odnos do nasprotnega spola.
Medtem ko je v Italiji čakal, ali bo dobil mednarodno zaščito, je skušal pomiriti prepir med sostanovalcema in varnostnikom. Vodstvo azilnega doma je odločilo, da se je vedel nasilno in ga vrglo na cesto. Leto in pol je spal na ulici.
V milijonskih mestih so ljudje prosto krožili, v somestju, ki skupaj ne šteje niti 80.000 prebivalcev, pa smo bili eni ločeni od drugih. Normalno ozaveščen človek vidi, da tak ukrep ni bil primeren ne z zdravstvenega ne s psihološkega vidika.
Ljuba Jolka, hvaležna sem ti za vse ure in ure pogovorov, ki se niso vselej vrteli le o prevajanju, poeziji in kulturi, ampak so bili velikokrat zelo osebni.
Čeprav je Sturmanov prvenec prinašal predvsem zgodovinsko težo (ki je mestoma vodila v nekoliko nevarne smeri), nam zdajšnja zbirka ponuja več svežine, raznolikih tem in tudi humorja.
Jolka, pogrešala te bom. Marsičesa sem se učila od tebe, predvsem pa, kaj pomeni biti posvečena delu, delu za druge, kulturnemu, družbenemu delu, ki terja neomajno, potrpežljivo vztrajnost.
Knjiga namreč izhaja v času, ki nam, žal ne le pri zahodnih sosedih, ampak tudi v matični domovini, ponuja (če že ne vsiljuje) zelo drugačne poglede na polpreteklo zgodovino od tistih, ki so se zasidrali v kolektivno zavest Primorcev.
Naj zapišem še, da je še kako pohvalno in dobrodošlo, da želi skupina mladih graditi na temeljih, ki so jih pred njimi postavili starejši. Zato naj se mladi slovenski avtorji še večkrat naselijo v tkanine Topolovega.
“Tržaškost”, torej življenje in delo v večjezičnem okolju, kjer je en jezik dominanten, drugi pa se nahaja v podrejenem položaju, ni omejena na samo mesto v zalivu, ampak zajema celotno območje, na katerem živi slovenska narodna skupnost v Italiji.
Orwell je, kakor je zapisal, v Španiji zadihal zrak enakopravnosti. In družbena revolucija, katere začetek konca je ravno ujel, bi lahko bila začetek socializma.
