Igor Divjak

30. decembra, 2021  /  Kritika

Dva iz mesa in krvi

Igor Divjak

Tako preprosto je, ko je odnos dveh, ki se imata rada, v polnem zamahu, a preprostost v tej zbirki je varljiva. Število, ki to zbirko opredeljuje tako na ravni zunanje kot notranje, globinske kompozicije, je namreč dve in vsak pojav ima tudi svojo drugo stran, svojo senco.

    
14. decembra, 2021  /  Kritika

Med sanjami in resničnostjo

Igor Divjak

Kot razpiranje iz sebe navzven, k svetu in drugim, lahko beremo tudi tridelno kompozicijo zbirke: od uvodne Idioritmije, ki jo tvorijo izbrani faktografski zapisi sanj, prek Najdenk, pesniških utrinkov, ki spominjajo na haikuje, do Eholokacije, ki pesnico vmešča v prostor in odnose v njem.

    
11. decembra, 2021  /  Dramatika, Prelet s kamero

Spoved

Taubi

Nekoč, nekje, ne vem več kdaj, sem se rodil. In še dandanes sam ne vem, zakaj na rojstni postelji nisem zavpil: »Prekleta usoda, zakaj sem se rodil!«

    
28. oktobra, 2021  /  Intervju

Šaha ne moremo dojeti s pravili domin

Muanis Sinanović

Verjetno se v številnih tradicijah po vsem svetu pojavlja ta ideja umika v bližini apokalipse. Ta bližina zdaj ni več stvar samo misterioznega občutja, ampak je to neko realno občutje, za katerega verjamem, da nas preveva množično, ne glede na naše svetovne nazore.

    
31. decembra, 2020  /  Kritika

Pesem gre naprej

Igor Divjak

Kar ne morem verjeti, kako je iz drobnih, atomiziranih, samih na sebi prozaičnih in obenem čarobnih detajlov, sestavil mogočno, v sebi sklenjeno pesnitev, ki je hkrati žalostinka nad iztekajočim se časom ter hvalnica bivanju in njegovim drobnim čudežem.