10. decembra, 2020 / Kolumna/esej, Mišljenje Novi zapiski iz klavzure Jaroslav Skrušný Prav fizično izkušam svojo absolutno nepomembnost, odvečnost in zanemarljivost v samozadostnem prisostvovanju bivajočega. In hkrati zaznavam nekakšno totalno odprtost, darežljivo izročenost bivanju.
15. aprila, 2020 / Kolumna/esej Zapiski iz klavzure Jaroslav Skrušný Manjka mi temeljni izhod iz osame, zdravilo zoper gluho tišino, polnilo za votlo praznino, ki me obdajata: manjkajo mi pogovor, dialog, izmenjava misli, kresanje mnenj, zaupna beseda, deljena tišina, nežen dotik. tu-bit, ontologija,
23. maja, 2019 / Kritika, Mišljenje Ustoličenje Umetnika z veliko začetnico Jaroslav Skrušný Prav lepota kot transcendentalni smisel in najgloblji raison d΄être vsega umetnikovega početja je že zelo zgodaj »zadela« in uročila mladega Cankarja.