Pesnice so čez patriarhalno kulturo tako ali drugače naredile križ, izstopile iz sveta utopičnih pričakovanj enkopravnosti in pokazale, da erekcija ni stvar spola, temveč da je povezana z družbeno močjo, ki je v osnovi samodestruktivna.
Tako kot že prej v pesniških zbirkah Fragmenti odseka B: primer Stalker in Mik Mik, Kosi v pričujoči zbirki nadaljuje s kritiko duha sodobnega časa pa tudi s samoironično analizo eksistencialnih občutij tesnobe, žalosti, jeze in nemoči.
Črna skrinjica je prišla ravno s tem namenom, da sami sebe že v začetku strmoglavimo in se potem mogoče sproti najdemo. Zakaj strmoglavimo? Zato, ker je na literarnem področju pri nas vedno manj pozornosti namenjene poeziji in pesnicam in pesnikom, še manj pa prvenkam.
