Treba se je predvsem prepustiti besedam, zraven spremljati zarise in zamahe, ki na koncu ustvarijo lastno interpretacijo na samo poezijo. In pa glasbi, ki z različnimi improvizacijami vzdržuje nit zbranosti in prav posebnega ritma večera.
Zgodba o izvornem antagonizmu med svetom reda, discipline, norm in pravil, ki ga predstavljata država in njen družbeni red na eni in svetom razpuščenosti, svobodnjaštva, celo anarhistične poljubnosti, ki izvorno pripadaposameznemu človeškemu bitju.
Pomladni cikel je zame najbolj izrazit. Po svoje tolažilen. Ko sem sredi njega, imam občutek, da svet vendarle ni vržen s tečajev. Kajti pomlad je znova tu.
Dostikrat mi rečejo, da ne morem biti proti državi. Ampak saj jaz ne nasprotujem državi, vse to počnem, da bi bilo v državi bolje. Toda ti ljudje, ki trenutno upravljajo državo, se obnašajo, kot da so oni država.
Jemljemo umetniško ustvarjanje resno ali pač v nove čase stopamo stoletje nazaj, da podpiramo le še dvorne muzikante in zares kvalitetne izženemo prek Kolpe?
Poezija predhodi stilu, stil je šele izraz določene oblike čudenja; s kategorijami, kot je lepo, grdo, pravilno in napačno, je zato, ko govorimo o poeziji, treba ravnati previdno.
