31. decembra, 2021  /  Kolumna/esej

Nesamoumevni romani

Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.

7. januarja, 2021  /  Kritika

Odisej brez Itake

Schubertova možata in v slutnji bližajoče se smrti izzorjena, a hkrati lirično pretanjena in v hipnotično ponavljajoči se ritem začarana glasba se sijajno ujema s temeljnim vzdušjem romana.

31. avgusta, 2020  /  Dramatika, Kritika

To ni recenzija predstave

S tem, ko sta igralca, ki sta tudi avtorja priredbe besedila, pod vodstvom obeh mentorjev sprejela ključno odločitev, da se v celoti odrečeta jedru teksta, pred gledalcem boleče zaživi vsakdan. Tega vedno bolj doživljamo kot etični vakuum, v katerega so vstopili (množični) mediji.

2. marca, 2019  /  Kolumna/esej, Mišljenje

Za človeka gre

Vsekakor velja, da je z družbo, kjer je sporno mnenje nasprotnikov splava, ne glede na to, ali se z njegovo vsebino in predvsem načinom izrekanja strinjamo ali ne, nekaj očitno zelo narobe, če ob tem ne opazimo, da gre pri vprašanju »pravice do splava« hkrati za vprašanje pravice do življenja.