Prevzela ga je čarobna pokrajina, ožarjena s čisto lučjo, ki se je naslikala pred njim, kot bi gledal romantično slikarijo, kakršne je ustvarjala njegova Sofija.
Sarajevo je mesto iracionalnosti, toda iracionalnosti, podane z notranjim očesom nekoga, ki je moral mesto zaradi vojne norije zapustiti in ga popisuje z dobršno mero empatije.
