fašizem - Arhiv - Vrabec Anarhist

1. septembra, 2020 / Literarni koledar, Pesem po mojem izboru, Pogled skozi okno

1. september 1939, W.H. Auden in smisel medsebojne ljubezni

Je zgolj nacistična Nemčija predmet kritike v pesmi? Ko Auden opozori na »moč Kolektivnega moža« in na življenje »v vznesenih sanjah« meri na ZDA.

31. avgusta, 2020 / Dramatika, Kritika

To ni recenzija predstave

Kristian Koželj

S tem, ko sta igralca, ki sta tudi avtorja priredbe besedila, pod vodstvom obeh mentorjev sprejela ključno odločitev, da se v celoti odrečeta jedru teksta, pred gledalcem boleče zaživi vsakdan. Tega vedno bolj doživljamo kot etični vakuum, v katerega so vstopili (množični) mediji.

10. maja, 2020 / Literarni koledar, Literatura, Pogled skozi okno

Spomini na prihodnost: o morebitni aktualnosti Poklona Kataloniji

Nikolai Jeffs

Orwell je, kakor je zapisal, v Španiji zadihal zrak enakopravnosti. In družbena revolucija, katere začetek konca je ravno ujel, bi lahko bila začetek socializma.

2. maja, 2020 / Intervju

Zelo pomembno je, da žvižgače zaščitimo

Dejan Koban

Zame je bilo čisto normalno, da sem objavil svojo podporo Ivanu Galetu. Napisal sem, kaj si mislim.

19. aprila, 2020 / Kolumna/esej

Barbarogenijeva poletno-ljubljanska ekstaza

Matej Kavčič

Saj se folku ne da premaknit s kavča, ker smo sfukani od napadov trga. Ampak nismo pa dovolj sfukani. Glih dovolj za apatičnost.

13. marca, 2020 / Kritika, Literatura

Prezrte poti

Primož Sturman

Vprašanja, s katerimi so se v času svojega življenja spopadali Kocbek, Gosar in Krek, torej kako doseči pravičnejšo družbeno ureditev in preseči hrematizem, ki je le nebrzdano hlastanje po omejenih dobrinah v nasprotju z oikonomijo, namreč skrb za skupno dobro, so še kako aktualna tudi danes.

7. januarja, 2020 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Slovenija v primežu laži, domačih in svetovnih

Igor Koršič

Razlog za civilno tožbo Emilije Mrlak je desetletja trajajoče žaljivo, uradno in poluradno ponavljanje laži v zvezi s statusom in vlogo njenega pokojnega moža Antona v oboroženem spopadu leta 1991.

17. novembra, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Kratek odgovor Plavčaku (Tradicionalizem in fašizem)

Muanis Sinanović

Ni namreč težko utemeljiti, da je fašizem vsaj toliko blizu modernosti, kot je tradiciji, zato je samozavesten pristop, ki trdi nasprotno, lahko precej neupravičen.

10. novembra, 2019 / Uncategorized

Kanarček v kletki

Stanislava Chrobáková Repar

Kar pa mi zlasti gre v nos, je ta apetit (pretežno) moških inkvizitorjev po svoji želji urejati nožnico, maternico, jajčnike, dojke in nasploh organsko opremo žensk ter odločati o ženskem telesu in življenju kot svoji lasti.

3. novembra, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Proti modernemu svetu: tradicionalizem in fašizem

Rok Plavčak

Ne le, da tradicionalizem ni spravljiv z modernimi idejami družbene pogodbe, obče volje (Roussaeu), konsenza vladanih(Locke) in podobnih mehanizmov civilne legitimizacije družbenopolitičnega reda, povrhu tudi nikdar ni bil apolitična religiozna misel.

18. oktobra, 2019 / Kritika, Literatura

Mathias Enard – prižgati si zadnji čik pred koncem sveta

Gabriela Babnik

Mathias Enard je s pomočjo “demokratizacije” jezika, pa tudi “demokratizacije” junakov, ki prihajajo praktično iz vseh delov sveta, osvetlil senčni pol sveta, Homerjev Had, v katerem sta za človeško življenje značilni njegova bežnost in njegova izjemna krhkost.

21. septembra, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Tradicionalizem in fašizem

Muanis Sinanović

Fašisti zagovarjajo etnično čistost v imenu vrednosti razlik med ljudmi. Koran smisel obstoja razlik v jezikih in barvah kože med ljudmi pripisuje možnosti medsebojnega spoznavanja.

19. aprila, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Spontana mrakobnost

Iztok Simoniti

Katoliki – in mo(note)isti – ne razumejo, da se politična svoboda ne nahaja v »hočem – moraš«, ampak v »zmorem – lahko, če hočem«.

1. marca, 2019 / Hiša DSP, Skupni prostor

Posnetek pogovora o Simone Veil

Mira

V spomin na Simone Veil, borko za pravice žensk, predsednico Evropskega parlamenta in francosko ministrico za zdravje, ki je omogočila legalizacijo pravice do splava.

22. februarja, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Poezija v dobi neoliberalizma

Nataša Velikonja

Le dejanje jezika, ki bo ubežalo tehničnim avtomatizmom finančnega kapitalizma, v katerem je mesto univerzalne slovnice prevzela ekonomija, lahko omogoči novo življenje.