Demokracija | Vrabec Anarhist

15. decembra, 2022 / Kritika

Poziv k uporabi moči argumenta in ne argumenta moči

Miša Gams

Teršek v knjigi Boj za ustavnost in zakonitost izpostavlja tudi medicinsko, moralno in pravno nedopustnost državnega prisiljevanja (podkrepljenega z obilno finančno injekcijo farmacevtskih združb) v cepljenje, še zlasti zato, ker ZNB ne zagotavlja izpolnjenost predpogojev in kriterijev za varnost cepiv.

10. junija, 2022 / Kolumna/esej

Volilna nedelja vsak dan

Vinko Möderndorfer

Najbrž se še ne zavedamo popolnoma, kaj pomenijo pravkar minule volitve. Volivci so povsem jasno povedali, da si želijo spodobno demokracijo in ne arogantne avtokracije, ki dela zgolj zase in svoje prisklednike.

3. decembra, 2020 / Intervju, Mišljenje

David bo premagal Goljata

Zlatko Čordić

Dostikrat mi rečejo, da ne morem biti proti državi. Ampak saj jaz ne nasprotujem državi, vse to počnem, da bi bilo v državi bolje. Toda ti ljudje, ki trenutno upravljajo državo, se obnašajo, kot da so oni država.

21. septembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

O Nezbranem delu Andreja Blatnika

Primož Sturman

Če je nekoč veljalo, da je bila knjiga neke vrste javno dobro, se danes njen pomen vse bol izgublja v egonarcisistični družbi z vedno manj empatije.

19. julija, 2020 / Intervju, Skupni prostor

Državljan vlaga vse v družbo, tako telo kot duha

Svetlana Slapšak

A tisto naše smrtno, nevirtualno telo je tu, ko je treba pomagati, demonstrirati, kričati, govoriti, peti, izpisovati transparente, delati lutke, plesati, štrikati, kuhati, obiskati
pozabljene … pobožati, poljubljati, zjokati se skupaj.

15. junija, 2020 / Kolumna/esej

Janšizem

Igor Koršič

Za tako stanje je odgovorna vsa politika, odgovoren je tudi velik del civilne družbe, še zlasti pravna
in politološka stroka. Še svetovni aktivist Slavoj Žižek se očitno izogiba komentarjem o Janezu Janši. Vse neodzivanje prispeva k videzu Janeza Janše kot normalne desnice.

29. maja, 2020 / Kolumna/esej, Skupni prostor

Skupen boj za prihodnost kulture

Igor Divjak

Ob obtožbi o dolančevski cenzuri sem ostal brez besed — predvsem zaradi dejstva, da gospod Lokar niti meni niti kateremu koli drugemu članu uredništva ni poslal niti enega samega prispevka za objavo na portalu, da bi ga lahko prebrali in ovrednotili, kaj šele cenzurirali.

25. maja, 2020 / Kolumna/esej

Klerikalizem – nesmrtna duša najslabšega slovenstva, 2

Iztok Simoniti

Del človeške notranjosti, ki ustvarja, je vedno svoboden, tirani vanj nimajo vstopa, ne morejo si ga podrediti; to žre vse katoliške klerikalce, večne zatiralce vseh, ki mislijo s svojo glavo.

10. maja, 2020 / Literarni koledar, Literatura, Pogled skozi okno

Spomini na prihodnost: o morebitni aktualnosti Poklona Kataloniji

Nikolai Jeffs

Orwell je, kakor je zapisal, v Španiji zadihal zrak enakopravnosti. In družbena revolucija, katere začetek konca je ravno ujel, bi lahko bila začetek socializma.

19. aprila, 2020 / Kolumna/esej

Barbarogenijeva poletno-ljubljanska ekstaza

Matej Kavčič

Saj se folku ne da premaknit s kavča, ker smo sfukani od napadov trga. Ampak nismo pa dovolj sfukani. Glih dovolj za apatičnost.

7. aprila, 2020 / Kolumna/esej

Mi zmoremo, oni pa? Medkulturna narava borbe za zajezitev kronavirusa

Vesna Mikolič

Ker kaj drugega kot obsodba je to, ko Jelko Kacin izjavi: »Mi nismo Italija, mi ne bomo Italija, mi zmoremo.«

9. februarja, 2020 / Kolumna/esej

“Obtožujem!”: h konservativni kritiki novega kulturniškega uma

Muanis Sinanović

Družbena omrežja omogočajo hitro razpisovanje tiralic in razplamtevanje simbolnih linčev. Vsakdo lahko oblikuje svojo interpretacijo lastnega položaja in položaja drugih, vsakogar je mogoče obtožiti česarkoli.

1. decembra, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Klerikalizem – nesmrtna duša najslabšega slovenstva

Iztok Simoniti

Naši klerikalci hočejo vračanje v preteklost, njihov ideal je Slovenija pred letom 1941. Hočejo pohlevne in poslušne ženske, posebno pri spolnosti in odločanju o reprodukciji!

17. novembra, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Kratek odgovor Plavčaku (Tradicionalizem in fašizem)

Muanis Sinanović

Ni namreč težko utemeljiti, da je fašizem vsaj toliko blizu modernosti, kot je tradiciji, zato je samozavesten pristop, ki trdi nasprotno, lahko precej neupravičen.

10. novembra, 2019 / Uncategorized

Kanarček v kletki

Stanislava Chrobáková Repar

Kar pa mi zlasti gre v nos, je ta apetit (pretežno) moških inkvizitorjev po svoji želji urejati nožnico, maternico, jajčnike, dojke in nasploh organsko opremo žensk ter odločati o ženskem telesu in življenju kot svoji lasti.