Kot razpiranje iz sebe navzven, k svetu in drugim, lahko beremo tudi tridelno kompozicijo zbirke: od uvodne Idioritmije, ki jo tvorijo izbrani faktografski zapisi sanj, prek Najdenk, pesniških utrinkov, ki spominjajo na haikuje, do Eholokacije, ki pesnico vmešča v prostor in odnose v njem.
Izrezati žensko.
Žensko izrezati skozi popek
z laparoskopskimi falusi,
s katerimi po trebuhu,
napihnjenem kot pri utopljencu
ali afriškem kvašiorkorju,
brodita kirurga.
Mene je teh pet osupljivih pesnic, med sabo neverjetno različnih, vseh pa močnih, posebnih, z jasnim sporočilom, spremenilo in premaknilo. Občudujem njihov pogum, zavzetost, mojstrstvo in predanost temu, kar pišejo, ali temu, kar jih piše.
Roman Sarivala Sosiča Sin in sin je delo, ki očara z lepoto posameznih odlomkov in deli, ki nas resno potisnejo v problematiko neizpolnjenosti in pogubljenosti življenj.
Festival mlade literature Urška, ki letos praznuje dvajseto obletnico delovanja, je osrednji slovenski literarni natečaj za mlade literarne ustvarjalke in ustvarjalce, ki so stari med 15 in 30 let.
Treba se je predvsem prepustiti besedam, zraven spremljati zarise in zamahe, ki na koncu ustvarijo lastno interpretacijo na samo poezijo. In pa glasbi, ki z različnimi improvizacijami vzdržuje nit zbranosti in prav posebnega ritma večera.
Nekaj pa se ne spreminja: njene pesmi in pripovedi se bralca močno dotaknejo in še dolgo odzvanjajo v mislih in v tišini. V njenih besedah se razpre in napravi vidno vse.
Jolka, pogrešala te bom. Marsičesa sem se učila od tebe, predvsem pa, kaj pomeni biti posvečena delu, delu za druge, kulturnemu, družbenemu delu, ki terja neomajno, potrpežljivo vztrajnost.
Naj zapišem še, da je še kako pohvalno in dobrodošlo, da želi skupina mladih graditi na temeljih, ki so jih pred njimi postavili starejši. Zato naj se mladi slovenski avtorji še večkrat naselijo v tkanine Topolovega.
Tudi jaz sem bila vesela. Najprej presenečena, ker imam občutek, da zmeraj naredim premalo. So potrebe in predvsem tudi moja želja, da bi naredila še več.
“Tržaškost”, torej življenje in delo v večjezičnem okolju, kjer je en jezik dominanten, drugi pa se nahaja v podrejenem položaju, ni omejena na samo mesto v zalivu, ampak zajema celotno območje, na katerem živi slovenska narodna skupnost v Italiji.
