Brezdomstvo je tako na neki način v tej specifični populaciji in teh specifičnih okoliščinah, latentno v vseh programih uporabljano kot »dodatna motivacija« in slovenski prostor ne pozna programa, ki bi ta problem zaobhajal na varen in ljudem dostopen način
Precenjujemo politični aktivizem, ki nima toliko moči, kot je želi imeti in kot si govori – še ena zgodba – da jo ima in obenem podcenjujemo moč mišljenja nečesa novega; vedno znova zapadamo v debate o sistemih, pristopih in idejah, ki že so.
Mesto Bohane kopiči in kopiči reference, jih med sabo kombinira, a nekako ne more onkraj njih. V končni fazi ne ponudi zares prenove v žanru, se je tudi ne posluži.
Dijana Matković proces oblikovanja razredne zavesti gradi iz osebne, mestoma tudi intimne izkušnje, ki je izkušnja deklice, najstnice in nato ženske iz priseljenske družine, in le-to aplicira na univerzalnejšo raven.
Generacija se v Dosjeju predstavlja kot posrednica, z Janusovim obrazom še naprej napol izvzeta iz toka časov. Ima ambicijo artikulirati naš odnos do preteklosti in naše ravnanje v prihodnosti, v katerih ni udeležena.
Eh, pomislim, ko naslednji dan odložim prebrano knjigo, kako malo strani (roman obsega vsega dobrih sto strani) potrebuje nadarjen pisatelj za vrhunsko prozno mojstrovino.
