/ 

Izgubljeni v delu in dve drugi pesmi

     
Nejc Furlan – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

    

Nejc Furlan o poslanih pesmih

Pesmi so precej osebne, impresije iz dela, šole, prijateljskih družb. Po svoje trpke, a hkrati z nekim humorjem skomigajo z rameni ob vsem doživetem. Pri »tap tep« sem v bistvu mislil na imitacijo računalniške tipkovnice, ki je sodobno »orodje strašnih delavcev«. Pri Iskrenoslovju je »Ko pa pride bik, vse lepo že osami« oponašanje Kreslinove »Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni …«

     

***

  

Izgubljeni v delu

  

Satenasto preprogo predte razvijem
Polno pridevnikov in visokih besed:
Zlati griči so pri obeh krona doma.
Vmes se roki srečata.

V vročini tvojo dlan posebej čutim,
Njen znoj je grozdni sok in kasnejši opoj.
In sva sredi gričev v nedrju večera,
Sama zadostna za spiti pot rok.

Razburkano morje besed ob želodec udarja.
Izkričal bi vse veselje in želje.
A sem rad neveden s tabo.
Le roka čuti, da tap tep tap.

Nasmihaš se in praviš tap tep tap,
Tap tep tap tap tep tap.
Za želje ne rabiš leporečja,
Tap tep tap tap tep tap.

Krinka je znak malomeščanov,
Ker tap tep tap tap tep tap.
narava je kruto sito, a hkrati rešitev.
tap tep tap tap tep tap.

Pivo kot izgovor za navaden pogovor.
Saj tap tep tap tap tep tap veva,
Če, tap tep tap tap tep tap zase.
Tap tep tap tap tep tap, a je drugi.

Sam in zaslon in tam daleč ti tap,
Tep tap tap tep tap
Tap tep tap tap tep tap
Tap tep tap tap tep tap še so roki, a.

  

***

  

Za vedno sama

  
Tam na bregu je ležala,
razgreta od strasti
in mrzla od vesti,
prostitutka mlada.
Je pač le užila,
kar ji služba veleva,
je pač le ločila
noč od jasnega dneva.
Nobeden je ne bo vzel
je še zmeraj domišljava.
Ostala bo za vedno sama
in jaz bom še naprej ji pel.

   

*** 

     

Iskrenoslovje

  

Da vidim svet, ki je španska stena.
Polna kolaža iz Delovih člankov.
Ustna vodica, ki zaudarja
In šampon, ki ni za glavo.

Eno kolo bi vozil z enim kolesom,
Da ovržem teorije o srednjem spolu,
Da bo jabolk al pa jabka,
Škorpijon brez strupenega zadka.

Narekujem nesmisle o poznem in letih,
Ki da bežijo in mi stojimo na/v mestu:
Naj bo Ljubljana, Tokio ali Nairobi,
(Še rima je brezvezna) vse je narobi.

Ko pa pride bik
vse lepo že osami.
jaz miže in zgaran…
Seže mi pogled z mize na divan.

Okrog hiše grem, da vidim svet.
Okrog postelje, da gledam intimo
In okrog školjke, da jo voham,
Kako je vonj sivke sivkast.

Tako kot včerajšnja lazanja,
Še vedno segreta sveže diši.
Je mar cvet zalega dekleta
Bolj dišeč kot je ribja pašteta?

Oviranje v prometu je manj boleče
Kot je oviranje pri hehetu.
Smeh se ne joče zgolj dvakrat.
Jok smeha je uspeh izvirnega greha.

Vam pravim, ki ste uspešni po postavi,
Ki prstane nosite, da roke krasite.
Jaz nosim ga, da ga ne morem sneti,
Kot zanke ne na vešalih.

Iskro času najdeš, ko izveš,
Da beseda ni nujno zlo mesa.
»ljubiti« je tudi »ubiti«
In je »biti« in »iti«.

  

  

   

 

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

 

Nejc Furlan – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
      

      

O avtorju / avtorici
Nejc Furlan je študent enopredmetnega magistrskega študija primerjalne književnosti in novinar. Oboje botruje temu, da išče "novo" v preteklosti in "plemenito staro" v sedanjosti, kar je nemalokrat povod za navdih in izdih bodisi pesmi ali proze, ki jo tu in tam piše. Za terapijo v sedanjem času in predvsem za veselje.