PONT – Jan Wagner – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!


Mestna občina Koper, ZRS Koper in založba Beletrina bodo letos podelili drugo evro-sredozemsko literarno nagrado za izjemne literarne dosežke, usmerjene v preseganje meja in iskanje mostov med različnimi družbenimi skupinami, kulturnimi in verskimi skupnostmi. Prvo nagrado PONT je leta 2018 prejel letos preminuli bosansko-slovenski pesnik Josip Osti. V petek, 24. septembra, so na tiskovni konferenci v Pretorski palači v Kopru razglasili, da bo letos nagrado PONT, ki se podeljuje uveljavljenemu_i književnemu_i ustvarjalcu, ustvarjalki za njegovo, njeno literarno delo, prejel nemški pesnik, esejist in prevajalec Jan Wagner. Ob prejemu nagrade bo njegovo delo izšlo v zbirki nagrade PONT, ki izhaja v sozaložništvu Beletrine in Annales ZRS.
Podžupanja mestne občine koper Jasna Softić je uvodoma povedala, da ji je v izjemno čast, da je bil prvi prejemnik nagrade PONT Josip Osti. Ob branju njegove knjige iz zbirke PONT Črna, ki je pogoltnila vse druge barve se je zelo identificirala z dogajanjem v romanu, saj je njena babica v Sarajevu živela podobno življenje. Aleš Šteger, programski direktor založbe Beletrina, je dejal, da brez odprtosti ni prostora in da brez prostora ljudem ni živeti. Zdi se mu samoumevno, da mora tudi mestna občina Koper imeti svojo literarno nagrado. Glavni cilj nagrade PONT pa je po njegovih besedah v času, ko branje ni več nekaj samoumevnega, k branju pritegniti čim več ljudi.
Dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predsednica komisije PONT, je poudarila, da pomen nagrade ni le v tem, da se nagradi avtorja ali avtorico za vrhunsko ustvarjalnost, ampak da mora tega zaznamovati tudi angažirana osebna drža. Jan Wagner je komisijo, v kateri so poleg nje in Štegra še Diana Pungeršič, dr. Simona Škrabec in dr. Igor Divjak, prepričal z zavzetostjo za mednarodno sodelovanje in z občutkom za evropski prostor. Poleg tega, da je izjemno prodoren pesnik, je leta 2019 s Federicom Italianom uredil in izdal monumentalno antologijo mlajše evropske poezije Grand Tour.
Vesna Mikolič je povedala, da bodo letos prvič podeljene tudi listine PONT perspektivnemu_i književnemu_i ustvarjalcu, ustvarjalki, književnemu prevajalcu, prevajalki in priznanemu_i strokovnjaku, strokovnjakinji s področja jezika in književnosti. Prejeli jih bodo pesnica Nina Medved, italijanski prevajalec in literarni zgodovinar dr. Patrizio Rigobon ter prevajalka in literarna znanstvenica dr. Barbara Pregelj. Nagrada in listine PONT zajemajo tudi rezidenco v Kocjančičevi hiši v Kubedu, kjer bodo nagrajenec_ka in dobitniki_ce listin v oktobru, novembru in decembru 2021 ustvarjalno bivali in sooblikovali kulturno življenje v ožjem in širšem okolju. Dušan Arko, ki skrbi za rezidenco, je dodal, da je v rezidenci letos bivalo že deset umetnikov in da so bili vsi navdušeni nad podeželjem in pogledom na kraški rob, pa tudi krajani so stik z umetnostjo lepo sprejeli.
Podelitev nagrade PONT in listin PONT bo v Kopru 23. novembra. Prejemnik glavne nagrade in prejemniki listin se bodo v slavnostnem sprevodu sprehodili od Da Pontejevega vodnjaka prek Konzulske ulice do Dvorane sv. Frančiška Asiškega, kjer bo potekala slovesnost.

DOBITNIK NAGRADE PONT IN PREJEMNIKI LISTIN PONT

Jan Wagner (1971, Nemčija), pesnik, esejist in prevajalec angloameriške poezije (Charles Simic, James Tate, Simon Armitage, Matthew Sweeney, Robin Robertson in drugi), je od leta 2001 objavil sedem pesniških zbirk, zadnjo Die Live Butterfly Show leta 2018. Njegova šesta zbirka Regentonnenvariationen je prejela nagrado Leipziškega knjižnega sejma (2015). Založba Hanser Verlag je spomladi 2016 objavila njegove zbrane pesmi 2001–2015. Wagnerjeva poezija je prevedena v več kot 30 jezikov. Angleška založba Arc je leta 2015 objavila izbor njegove poezije v angleščini (Self-Portrait With a Swarm of Bees. Selected Poems, prevedel Iain Galbraith); drugi angleški izbor v prevodu Davida Keplingerja je pod naslovom The Art of Topiary. Selected Poems izšel leta 2017 pri ameriški založbi Milkweed Editions. Za svojo poezijo je Wagner prejel različne štipendije in nagrade, med njimi nagrado Anne Seghers (2004), nagrado Friedricha Hölderlina (2011), mednarodno nagrado za poezijo Zhongkun (2017) in nagrado Georga Büchnerja (2017). Skupaj s Federicom Italianom je leta 2019 uredil in izdal monumentalno antologijo mlajše evropske poezije Grand Tour. Wagner je član Nemške akademije za jezik in književnost.

Nina Medved (Maribor, 1989) s svojim raznolikim udejstvovanjem na literarnem polju od samega začetka izkazuje veliko zavezanost besedi, še zlasti, kadar se ta pretvori v poezijo, ki tvori osišče njene ustvarjalnosti. Formalno jo je oblikoval študij primerjalne književnosti in francoščine, iz katere tudi prevaja, sicer pa je ustvarjalno pot začela že v gimnazijskih in nato v študijskih letih, ko je objavljala v revijah, prevajala, bila izbrana v delavnice, nato gostovala v tujini in oblikovala razne projekte tako po Sloveniji kot Franciji. Delovala je kot pesniška slamerka, leta 2016 je z živimi pesniškimi nastopi postala prva slovenska prvakinja v slam poeziji. Njena pesem je hitro našla pot tudi v osrednje slovenske literarne revije in tuje jezike. Kot zmagovalka natečaja Festivala mlade literature Urška leta 2019 je pri JSKD-ju izdala pesniški prvenec Drseči svet. V njem je ustvarila izvirni pesniški izraz z velikim občutkom za pesemsko strukturo in bogato, a hkrati preprosto podobje. Pesmi se dotikajo temeljnih bivanjskih vprašanj (mladega) človeka, ki mu (stari) tradicionalni oprimki ne nudijo več opore, novih pa še ni na obzorju. Drseči svet, ki ga lahko razumemo tudi kot parafrazo tekoče moderne Zygmunda Baumana, hkrati porodi tudi presenetljivo vitalno izpovedovalko, ki ji bomo težko našli par ne le v slovenskem, temveč tudi širšem literarnem prostoru. Nina Medved kot mlada pesnica, performerka, mentorica, kulturna producentka, fotografinja in prevajalka predstavlja prototip ustvarjalke renesančne širine in eksistencialne globine, ki navdihuje s svojo prodorno milino in gibkostjo.

Patrizio Rigobon (Treviso, 1959) je leta 1991 doktoriral iz Iberskih študij na univerzi v Bologni. Na to univerzo je potem leta 1996 vpeljal študij katalonskega jezika in literature. Večinoma se je posvečal preučevanju sodobne katalonske in španske literature s posebnim poudarkom na prevajalski vedi. Sam je tudi prevedel v italijanščino pomembne katalonske sodobne avtorje, kot so Joan Perucho, Salvador Espriu, Montserrat Roig, Albert Sánchez Piñol ali Jordi Puntí in mnogi drugi. Leta 1999 je bil profesor na tržaški univerzi, leta 2001 pa je prevzel poučevanje katalonskega jezika in književnosti na Univerzi v Benetkah, kjer je kasneje začel poučevati romansko filologijo. V tem času je prišel v stik s slovensko literaturo in posebej z deli Borisa Pahorja. Leta 2011 je o njem objavil pomemben esej in ga povezal s katalonsko pisateljico Montserrat Roig, ki je raziskovala usode katalonskih intelektualcev v nacističnih taboriščih. Pri tem je poudaril pomen jezika in kulture tako za slovensko kakor tudi za katalonsko identiteto.

Barbara Pregelj je prevajalka, urednica, literarna znanstvenica, profesorica in promotorka branja, gonilna sila kulturnega dialoga med Španijo in Slovenijo. Svoj primarni poklic prevajalke iz španskega jezika razume celostno, zato poleg prevajanja osrednjih avtorjev sodobne španske in baskovske književnosti v slovenščino prevaja tudi osrednje slovenske avtorje v španščino in jih promovira špansko govorečemu bralnemu občinstvu. V želji, da bi se kultura z iberskega polotoka s slovensko tesneje povezala je soustanovila založbo Malinc, kjer deluje kot urednica. Založba izdaja mladinske in otroške španske in baskovske avtorje ter odpira vrata v pri nas doslej neznane književne svetove. Ker je Barbara Pregelj prepričana, da je tudi v času digitalnih medijev branje knjig temelj vzgoje in odraščanja, vodi delavnice za motivacijo branja, v katerih mentorje spodbuja, da po metodi, ki jo je uvedla španska bibliotekarka Montserrat Sarto, otroke in mladino usmerjajo v individualno interpretacijo in doživljanje knjig. Kot literarna znanstvenica in profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici se posveča španski književnosti, mladinski književnosti, literarni interpretaciji in starejši slovenski književnosti. Zavzema se za boljši položaj prevajalcev in prevajalk v družbi, zato je uredila Belo knjigo o prevajanju, ki opozarja na vse slabši socialni položaj delavk in delavcev v tem poklicu ter prevajalska društva poziva k povezovanju za boljšo prihodnost.