Pesmi, zgodbe, knjige, refleksija kulture in družbe. Vrabec Anarhist, portal za književnost in mišljenje, Društvo slovenskih pisateljev.
Nocoj sem pes
če si mačka
in to ne bo pomenilo nič več
kot kar se razume že samo po sebi.
Ti karakterji so bili tisto, za kar sem si rekel, to pa moram zapisati. Ker te ne spustijo. Ta telesa grejo za tabo, po tem ko enkrat toliko hodiš z njimi. Dobesedno, v whitmanovskem smislu. Ne metaforično, ampak zares. To telo je duša.
V času, ki ga zaznamujejo predvsem družbene fobije in osiromašenje interpretacijskih polj, ima literatura edinstven potencial ohranjati širino – ne le jezika, pač pa tudi same civilizacije.
Ko pa so pesmi enkrat napisane, imajo vso svobodo, vesel sem, če ne ždijo v samoti, ampak živijo med ljudmi, se klatijo povsod okoli, pa četudi kdaj tam, kjer se za poezijo baje ne spodobi.
Pogovor z Mario Grazio Calandrone, Claudiem Damianijem in Gian Mariom Villalto.
Če pa svoje oči posodimo neki ideologiji, potem svet gledamo ideološko, ne pa avtobiografsko.
Parada tankov
z ničimer ne spreminja prostora
najmanj pa časa
Treba je vaditi vsak dan, tudi če smo umazani menefregisti.
Izraelci in Palestinci imajo recimo temu partnerski odnos, hkrati se ljubijo in sovražijo.
ta školjka
v meni
šteje zakone kot veslač
Pri pisanju gre tudi za užitek. Upam pa, da s svojim pisanjem zabavam bralce ali jim pokažem nov pogled na obravnavano temo.
Napnem vse sile, potem pa se čudim, s kakšno lahkoto me črni ribič zvleče v svoj čoln, čeprav sem veliko večji od njega.
hana je prvič povohala svojo
menstrualno kri pri sedemnajstih letih.
vonj ji je bil všeč, zato dostikrat še to naredi,
ampak tega ne pove nikomur
ko se najine realnosti trkneta in vprašaš
kdo si in kje sem jaz na tem prehodu nevidne
postaje prvega pravega postanka
slovenskega nadrealizma
Menim, da poezija ni samo literarna vrsta, da je veliko več kot to: poezija je zorni kot, iz katerega zremo v življenje, je način percepiranja tega življenja.
