/ 

22. slovenski dnevi knjige v Mariboru

Osrednji gost festivala andrej Rozman Roza (avtor vseh fotografij Kristijan Robič).
17 maraton rap in hip-hop poezije.

   

Na 22. Slovenskih dnevih knjige v Mariboru o različnih vidikih ustvarjalnega in bralnega užitka

   

Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki se je zvrstil med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, je letos beležil 22. leto svojega obstoja. In kot se za polnoletneža, ki zakoraka v drugo desetletje spodobi, je bila osrednja tema festivala užitek – užitek v branju, pisanju, javni debati, polemiziranju in srečevanju ljudi, ki se po dolgem času znajdejo na mestu, kjer osrednjo vlogo prevzamejo knjige. Na otvoritvi festivala, ki je potekala v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, je predsednica Društva slovenskih pisateljev, Aksinja Kermauner, v nagovoru dejala, da je »Knjiga temelj naše narodne identitete.« Zato je potreben temeljni zasuk odnosov države do literarne sfere, pisateljic in pisateljev, založnikov in nenazadnje bralcev k organiziranemu, spoštljivejšemu in odgovornejšemu odnosu do književnosti. K politiki, ki postavlja knjigo ponovno na mesto, ki si ga zasluži.«

Čar tega festivala je med drugim tudi v tem, da čeprav je program iz leta v leto dokaj predvidljiv, saj vsebuje na eni strani pravo mero večernih nastopov mariborskih literatov ter gostov iz okoliških mest in držav, na drugi pa pester program, ki poteka v okviru knjižnega sejma, in vključuje med drugim interaktivne prireditve za otroke, kantavtorske točke in literarno-glasbene nastope srednješolcev na Grajskem trgu, ponuja vsako leto drugo temo, ki jo povabljeni gostje na različne načine razvijajo skozi svoja branja in razprave. Tako so prvi dan festivala v Salonu uporabnih umetnosti nastopili prozaisti Andrej Blatnik, Davorin Lenko in Lidija Dimkovska, drugi dan pa pesniki Maja Vidmar, Jure Jakob in Barbara Pogačnik, ki so razpravljali o užitkih, ki jih doživljajo med branjem, pisanjem, potovanjem in umetniškim sodelovanjem. Na Radiu Marš in TV Maribor je potekala debata o socioloških, filozofskih in kulturoloških razsežnostih užitka. Urednik revije Apokalipsa, Primož Repar, pesnica Maja Vidmar ter profesorja na Filozofski fakulteti v Mariboru, dr. Melanija Larisa Fabčič in dr. Bojan Musil, so se v oddaji Omizje dotaknili ideoloških aspektov užitka ter pri tem načeli temo odsotnosti užitka znotraj šolstva in novodobne tehnologije. Užitek, ki je sam po sebi neulovljiv pojem in lahko nastopa le kot protiutež trpljenju, nastopa v dobi pretiranega potrošništva kot ultimativna zapoved, povezana na eni strani z zapravljanjem časa, na drugi pa s prisvajanjem dobrin, ki jih za osnovno preživetje ne potrebujemo. Diktat-ura se tako dandanes vzpostavlja skozi krajo časa, ki bi ga lahko namenili branju knjig in kritičnemu premisleku, a se namesto tega na vseh področjih ljudi »posiljuje« s strahom in hitrim tempom življenja, v katerem tudi svoboda izbire in tehtni razmislek nista več možna. Gostje omizja so se strinjali v tem, da je nujno potrebno delati v smeri vzgoje odgovornega posameznika, ki je v vsakem trenutku zmožen ločiti seme od plevela in v poplavi informacij najti svoj lastni užitek, ki ni zapovedan s strani drugih.

Univerzitetna knjižnica Maribor je postregla s kar štirimi razstavami na temo bralnega užitka – razstava »Knjigo sem držala tako, da so vsi lahko videli, kaj berem« avtorjev Boruta Gombača in Jerneje Ferlež, ki sta v vitrinah predstavila razmišljanja bralcev o najbolj pogostih pa tudi nenavadnih prostorih branja, se je poleg klasičnih knjig osredotočila tudi na elektronske knjige in na tiste, ki so namenjeni uporabnikom s posebnimi potrebami. Fotografska razstava Boštjana Laha Branja, ki je po vzoru prejšnje razstave vzela pod drobnogled različne prostore in medije branja, je v črnobeli tehniki prikazala različne ljudi in njihove bralne navade, medtem ko je plakatna razstava poezije Sare Špelec z naslovom Nikoli ne veš, v katerem medprostorju se skriva najčarobnejši bralni kotiČEk razkrila intimni svet pesnice, ki je svoje pesmi iz zbirke Če popestrila s sugestivnim vizualnim sporočilom. Kipar Jože Šubic je letos predstavil skulpturo z naslovom Bralka, ki je popisana z besedilom pisatelja Marcela Prousta na temo skrajnih meja branja in umiku pisatelja iz sveta, ki ga ustvarja za bralca.

Med večernimi dogodki, ki so potekali v Salonu uporabnih umetnosti, naj omenim literarni maraton ob svetovnem dnevu knjige, na katerem je nastopilo več kot trideset pesnic in pisateljev iz Maribora ter grški pesnik Tanos Gogos, ki se je skupaj z dvema hrvaškima pesnikoma, Goranom Čolakhodžičem in Antejem Jelenom, predstavil kot literarni rezident mednarodnega projekta Odisejevo zatočišče, v katerem sodelujejo Društvo slovenskih pisateljev, hrvaška založba Sandorf in grška založba Thraka. Avstrijski književniki Andreas Unterweger, Andrea Stift-Laube in Kinga Tóth pa so skupaj z Borutom Gombačem in Tomom Podstenškom pripravili zabaven večer, na katerem so izmenjali svoje izkušnje kot pisci in bralci ter spregovorili o literarni navezi Maribor – Gradec.

Čeprav je iz leta v leto na Grajskem trgu manj stojnic, so letos na njem vztrajale založba Pivec, Litera, Sanje, Obzorja, Malinc, KUD Sodobnost, KUD Zrakogled, Slogi, Emanat, Maska, knjižnica MGL, Društvo za informiranje o islamu in bukvarna Ciproš, ki s svojo bogato zbirko leposlovja pritegne k sebi vse generacije. Stojnice Mladinskega kulturnega centra Maribor, ki je tudi organizator prireditve, so popestrile oblečene knjige dijakov in dijakinj Šolskega centra Rogaška Slatina, ki so izdelale unikatne ovitke za knjige sodobnih slovenskih književnikov in jih okrasile z dodatki iz stekla in jeansa. Vsako jutro so ob 10. uri na trgu nastopili različni ustvarjalci, pravljičarji in pripovedovalci, ki so otrokom iz vrtca odpirali vrata v svet pravljic. Le prvi dan je zaradi dežja pisateljica Mojiceja Podgoršek svojo slikanico S kozo Kiko v gore obiskala otroke kar v vrtcu, medtem ko je ostale dni zgodbo, ki je bila nalepljena na številnih plakatih v centru,na zabaven način interpretirala Hana Kovač, medtem ko je otroke vodila po pravljičnem sprehodu po mestu. Omeniti velja tudi čudoviti nastop Neli Kodrič Filipić, ki je s pomočjo gledališča kamišibaj predstavila svoji slikanici ter nastop pisateljice Ide Mlakar Črnič, ki je predstavila svojo slikanico O kravi, ki je lajala v luno, s pomočjo katere je spregovorila o težavah, s katerimi se spopadajo starejši ljudje.

Popoldnevi so bili rezervirani za literarne performanse, srednješolske in kantavtorske nastope ter predstavitve založb in literarnih revij. Med slednjimi naj omenim nastop pesnikov, zbranih okrog revij Monstruma in Liter jezika, ki so s kratkim, a udarnim nastopom prebirali svoje pesmi, objavljene v zadnjih izdajah revij. Matic Ačko, Andrej Vilčnik in Luka Gluvić pa so s svojimi kantavtorskimi nastopi blažili aprilsko vreme in privabili ljudi v center mesta, kjer so se med drugim lahko preizkusili tudi v veriženju verzov Valentina Vodnika, katerega pesmi so nam bile v pomoč pri sestavljanju skupinske verižne pesmi, ki je tri dni festivala zavzemala osrednji del stojnice MKC Maribor. Predzadnji dan knjižnega sejma se je odvrtel rap maraton, ki je 17. leto gostil štajerske in prekmurske raperje, za njim pa je potekala razglasitev zmagovalke nagradnega literarnega natečaja Ali govoriš emojščino? Za srednješolci in ljubitelji rapa so prišli na vrsto ljubitelji gala dogodkov, saj se je isti večer odvil že 19. pesniški turnir založbe Pivec, na katerem vsako leto razglasijo viteza oz. vitezinjo poezije. Tokrat se je prvič zgodilo, da je strokovna žirija podelila dve prvi nagradi – prejela sta jo Nina Kremžar in Denis Škofič – prva za pesem Mati prve generacije, drugi pa za pesem Ljudski običaji, napisano v prekmurskem narečju. Nagrada občinstva je šla v roke Veronike Gradišek za pesem Še vedno si in ostajaš. Omeniti velja tudi literarno-likovno razstavo izbranih del projekta Ad hoc LUD Literature, ki je potekala v galeriji Media Nox in na kateri so David Bandelj, Samo Šalamon in Mojca Sekulič Fo na izviren način povezali poezijo, glasbo in likovno umetnost.

Tudi osrednji gost festivala Andrej Rozman – Roza se je v veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor v pogovoru z Darko Tancer – Kajnih osredotočil na užitek. Ta karizmatični pesnik in igralec je spregovoril o užitkih ustvarjanja pesmi in o različnih načinih poigravanja z jezikom, s katerim se bolj ali manj ukvarja že vse življenje. Poleg čudovite in dramatične interpretacije svojih najboljših pesmi za otroke, nam je postregel tudi z domiselno interpretacijo slovenskih ljudskih mitov in popevk, ki jih je začinil z »vinskim« humorjem, s katerimi je požel buren aplavz. Roza nam je na duhovit način zaupal tudi svoje načrte za ustanovitev »verske sekte« in spregovoril o kandidaturi za predsednika države. Na odru mu je dajal vzpodbudo vsestranski pisec in glasbenik Matjaž Pikalo, ki je s pomočjo harmonike na duhovit način interpretiral partizanske, ljudske in filozofske pesmi.

Slovenski dnevi knjige so v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor postregli z bogatim programom, pestrim naborov gostov in medgeneracijsko zastavljenim druženjem, kar predstavlja svojevrstni izziv tudi drugim ekipam festivalov širom po Sloveniji. Vreme je po otvoritvenem nalivu v pretežni meri služilo tako nastopajočim na Grajskem trgu kot prodajalcem na stojnicah in obiskovalcem prireditev, ki so se včasih opogumili tudi do te mere, da so stopili pred odpri mikrofon in prebrali kakšno pesem ali dve iz predala. Lahko bi rekli, da je bilo užitku bralcev, poslušalcev in nastopajočih iz več vidikov zadoščeno, saj smo po dogodkih nadaljevali z neformalnim druženjem in izmenjavo ustvarjalnih idej za projekte v prihodnosti …

stojnica MKC Maribor na Grajskem trgu.
Fotograf Boštjan Lah in razstava Branja.
Kipar jože Šubic s skulpturo Bralka.
Ad Hoc na gostovanju v galeriji Media Nox.
Literatura pobratenih mest Maribor – Gradec (Avstrija).

   

   

    

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

    

O avtorju / avtorici
Miša Gams je magistra antropologije vsakdanjega življenja, vendar ji ta študij koristi iz povsem drugih razlogov, kot je sprva domnevala. Z veseljem se namreč loteva vsakdanjih opravkov, kot so čiščenje, pospravljanje in popravljanje, delo na vrtu, skrb za otroka, pogovor z namišljenim prijateljem itd. V prostem času kdaj napiše tudi kakšno kolumno ali kritiko. Za slednjo porabi prav toliko energije in umirjenega duha kot za sajenje ali puljenje plevela. Le da je seme, ki ga na tak način poseje, tisto najbolj avtohtone vrste.