Oktober
Nevidna teža lista,
kadar pada,
a ko pade −
vidna.
***
Naplavine
Nekoč sva stali pred omaro
in iskali v njej
spomine.
Zdaj si ti ta prostor,
kjer se izgubljajo stvari.
Lovim jih za besede,
ki jih vračam v obnemela usta.
Vso drobno in nespoznatno
te nabiram po kotih sobe,
ne razločim te od stvari,
ki si jih nekoč nosila v žepih.
S polnim naročjem naplavin
zvečer sestavljam tvoj obraz.
Pišem in pišem,
dokler je svetló.
Preostali prispevki in literatura na portalu Vrabec Anarhist